22. 10. 2016 Filozofija

Filozofski tabor

Avtor:

Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše smo v šolskih letih 2002/03 in 2003/04 v okviru razpisa Skriti zaklad Ministrstva za šolstvo, znanost in šport organizirali FILOZOFSKI TABOR. Tabor smo organizirali v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Maribor, Pedagoškim inštitutom iz Ljubljane in Zavodom za šolstvo RS.

Cilji tabora

Didaktična prenova predmeta filozofija, ki se poučuje v gimnazijah, je temeljito spremenila pristop k poučevanju, način in metode poučevanja. To se izraža zlasti pri filozofiji na maturi, kjer je kandidatova naloga napisati razpravljalni esej in interpretacijo besedila. Merila ocenjevanja maturitetnih izdelkov sledijo izpitnim ciljem, ki po svoji klasifikaciji sodijo med najkompleksnejše in najteže dosegljive. Reprodukcija znanja (po možnosti kronološka), kar je bila stalnica poučevanja filozofije pred prenovo, še zdaleč ne zadošča, saj mora kandidat pokazati zmožnost samostojne in kritične presoje ob danem problemu. Torej ga mora najprej razumeti, nato pa analizirati oziroma se dokopati do predpostavk problema. Seveda ga mora pri tem obravnavati in v tem okviru pokazati zmožnost argumentirane razprave, uvesti vsaj dva pogleda na problem oziroma dva predloga za rešitev problema in ju podkrepiti s kakšnim primerom; izpeljati mora posledice posameznih predlogov za rešitev problema, pri vsem tem pa morajo biti pogledi, ki jih navaja, točni, uvedeni pojmi pa razloženi in analizirani.

Kako vse to dijake naučiti, je seveda problem, in sicer problem za učitelje, posebno za tiste, ki nimajo veliko prakse oziroma izvajajo modul filozofija pri maturi sploh prvič. Pogosto namreč sploh nimajo predstave, kaj morajo doseči njihovi dijaki, in se zaradi pritiska bližajoče se mature zatečejo v zgodovinsko podajanje snovi. Dijaki se tako ne naučijo kritične in samostojne obravnave problema, tako pa ne dosežejo ciljev samega predmeta in tudi ne razglašanih ciljev prenove slovenske gimnazije.

S podobnimi težavami kakor učitelji začetniki se srečujejo študenti zaključnih letnikov filozofije, ki se pripravljajo za učiteljski poklic. Zaradi malo učnih mest filozofije in s tem povezanega manjka ur za prakso in nastope namreč nimajo dovolj priložnosti, da bi si ustvarili jasno predstavo o zahtevah bodočega poklica. Ko torej zasedejo novo delovno mesto ali ko postanejo pripravniki, so postavljeni pred skoraj nepremagljive težave, zlasti če njihovi mentorji prenovi niso naklonjeni.

Dvomi se porajajo tudi dijakom, ki bi se radi odločili za filozofijo kot maturitetni izpit. Vedo, kakšne so videti maturitetne pole pri drugih šolskih predmetih, nimajo pa prave predstave o filozofiji pri maturi.

Ker so cilji poučevanja filozofije v gimnaziji tako kompleksni in se ne dajo doseči brez visoke strokovne in didaktične usposobljenosti, o kateri mlajši profesorji in študentje filozofije (tj. bodoči profesorji) bodisi nimajo prave predstave ali pa jim kljub pravilni predstavi še ne uspeva doseči ciljev, smo se odločili, da bomo tistim profesorjem in študentom, ki bodo to želeli, pomagali. Tako pa bomo seveda najbolj pomagali dijakom, ki jih profesorji poučujejo.

Cilji projekta so tako naslednji:

  1. Omogočiti dijakom kakovostno pripravo za pisanje maturitetnih esejev in tako doprinesti k pravi predstavi o tem, kaj se od njih pričakuje, kaj pomeni samostojno razvijanje filozofskega problema, kritično ocenjevanje različnih nazorov in rešitev problema, izpeljevanje posledic posameznih trditev, iskanje implicitnih podmen, oblikovanje pojmovnih mrež ipd.
  2. Neposredna pomoč in podpora mlajšim profesorjem filozofije oziroma tistim, ki še nimajo veliko izkušenj s predmetom filozofija pri maturi ali pa ga izvajajo sploh prvič, zato da se podpre kurikularna prenova predmeta.
  3. Pomoč študentom višjih letnikov filozofije, ki že imajo predmet didaktika filozofije, a jih begajo zahteve in zastavljeni cilji poučevanja filozofije.
  4. Omogočiti didaktikom filozofije in vsem, ki so prenovo sprejeli, uvid v konkretne razmere, po katerih bi bilo mogoče izdelati smernice za nadaljnje delo v okviru kurikularne prenove predmeta filozofije.
  5. Vzporejanje prakse in izkušenj med različnimi ravnmi filozofskega izobraževanje in prispevanje k tesnejšemu povezovanju, ki se zdi nujno za uspešno kurikularno prenovo.
  6. Neformalno druženje in povezovanje vseh, ki se ukvarjajo s filozofijo.

Doseženi rezultati in dejavnosti, s katerimi so to dosegli

Prvi cilj tabora je bil uresničen z intenzivnim delom, ki je zajemalo vaje v pisanju uvoda eseja, vaje v pisanju jedra eseja in vaje v pisanju sklepa. V dveh letih izvajanja projekta se je tabora udeležilo 40 dijakov iz petih gimnazij, in sicer: Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, I. gimnazija Maribor, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Bežigrad in Splošna in strokovna gimnazija Velenje. V obeh letih smo delo prilagodili potrebam dijakom, kar pomeni, da smo v pogovoru z njihovimi učitelji najprej ugotovili, kje bi bila pomoč najpotrebnejša. Glede na to smo v obeh letih projekta udeležence razdelili v dve skupini, odvisno od teme, s katero so se ukvarjali.

Drugi cilj tabora smo uresničili tako, da smo povabili k udeležbi predvsem dijake tistih šol, na katerih so učitelji prvič izvajali predmet filozofija pri maturi. Na tabor v šolskem letu 2003/04 sta prišla dva takšna učitelja z dijaki, na tabor v šolskem letu 2003/04 pa ena učiteljica. V obeh letih so se ga udeležili tudi učitelji, ki maturitetni predmet filozofija poučujejo že dalj časa: predvsem zato, ker v posameznem šolskem letu ni veliko učiteljev filozofije, ki bi prvič poučevali ta predmet.

Tretji cilj smo uresničili tako, da smo na tabor povabili študente filozofije. V dveh letih izvajanja projekta v okviru razpisa Skriti zaklad se je tabora udeležilo 15 študentov. Dejavno so se vključevali v filozofski dialog in razmišljanje o zastavljenih problemih.

Četrti cilj tabora smo izpolnili že s tem, da sta se ga udeležila visokošolska učitelja didaktike filozofije, dr. Rudi Kotnik in dr. Marjan Šimenc, prvi s Pedagoške fakultete v Mariboru, drugi z ljubljanske Filozofske fakultete. Na obeh taborih sta, kakor rečeno, vodila delavnice in z vajami v pisanju eseja najbolje demonstrirala cilje prenovljenega predmeta filozofija v gimnaziji.

Peti cilj tabora smo uresničili z analizo dela po vsaki delavnici. V okviru analize so svoje mnenje predstavile vse skupine navzočih: dijaki, študentje, učitelja filozofije in didaktika.

Šesti cilj smo uresničili že s samim dvodnevnim druženjem, saj sta oba tabora trajala po dva dni.

S katerimi dejavnostmi smo izpolnili cilje? Najprej smo oblikovali projektno skupino, v kateri smo določili zgoraj naštete probleme in cilje. Nato smo ugotavljali, kako bi lahko dijakom kar najbolje koristili. Sklenili smo, naj na tabor prinesejo nekaj svojih izdelkov ali seminarsko nalogo, saj je to najboljši kazalnik njihovega napredka oziroma ravni, ki so jo že dosegli. Člani projektne skupine, predvsem oba izvajalca programa na taboru, so izdelke prebrali in glede na to oblikovali program.

Delo na samem taboru je potekalo v delavnicah. Vsebino in oblike dela smo oblikovali glede na doseženo raven dijakov. Osnovna metoda dela v delavnicah je bila seveda dialog in v tem okviru analiza posameznih problemov, razvijanje podmen, argumentiranje itd. Pomemben vidik dela na taboru pa so bile tudi vaje v pisanju esejev oziroma posameznih delov eseja: uvoda, glavnega dela in sklepa.

Po vsaki delavnici, ki je trajala dve šolski uri, je bila še razprava o dosežkih, v katero so bili vključeni prav vsi udeleženci tabora: dijaki, študentje in učitelji.

Predlogi, dileme in pobude

Osnovni cilj tabora je, kakor je pokazano zgoraj, preprost. Ponuditi učiteljem začetnikom pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev, tako pa dijakom zagotoviti kar najboljše možnosti, da pridejo do pričakovanih rezultatov. Zdaj bi utegnil kdo podvomiti, da vse to ni potrebno, dejal bi lahko, da so učitelji končali fakulteto, nato pripravništvo in da takšne pomoči ne potrebujejo. Toda motil bi se. Cilji, ki jih mora učitelj doseči, so zares kompleksni in dosedanje izkušnje večine kolegov kažejo, da so potrebna leta najraznovrstnejših izkušenj, da se jim približamo. Tabor takšno izkušnjo ponuja. Seveda sam zase učitelja začetnika nikakor ne more naučiti učiti, pokaže pa mu lahko številne pomanjkljivosti in težave, ki se pojavljajo pri delu, ter mu ponudi nekaj vzorcev in tehnik za prihodnje delo. To pa je že nekaj.

Učitelji začetniki, ki bi se radi približali ciljem, zapisanim v učnem načrtu in predmetnem izpitnem katalogu za maturo, se srečujejo z dilemo, ali naj sploh poučujejo filozofijo kot maturitetni predmet. Dvomijo, ali so dijake sposobni pripraviti za maturo, in se nemara poskušajo umakniti pred odgovornostjo. Toda kaj, če se pojavi skupina dijakov, ki si želi filozofijo kot maturitetni predmet? In kaj, če se šola odloči, da jo bo tudi ponudila: recimo zaradi pestrosti ponudbe in večjega ugleda v javnosti? Učitelj začetnik se tedaj ne bo mogel umakniti. Najbrž bo iskal pomoč pri kolegih z več izkušnjami, učil se bo voditi filozofski dialog ipd. In vesel bo filozofskega tabora, saj bo mesec dni pred maturo ugotovil, katere stvari še mora izpiliti z dijaki in tudi kako.

Po dveh letih financiranja v okviru razpisa Skriti zaklad se je projekt končal. A zdi se, da bi neko podobno obliko dela vendarle kazalo ohraniti. Četudi v posameznem šolskem letu ni veliko učiteljev začetnikov, pa nove izkušnje pridejo prav vsakomur, še posebno ker v razvijanju kritičnega mišljenja nismo nikoli tako dobri, da ne bi mogli biti še veliko boljši.

Izvirno objavljeno v FNM, št. 3-4, 2004

Objavljeno z dovoljenjem RICa

Vir: http://www.ric.si/mma/fnm_2004_3-4/2010041909324287/