24. 10. 2016 Filozofija

Zapis o prvem državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja

Avtor:

Uvod

Pričnimo poročilo o Prvem državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja z vzroki, zaradi katerih smo odločili za organizacijo tekmovanja.

Poučevanje filozofije v srednji šoli doživlja podobno prenovo kot drugi predmeti v srednjem šolstvu. V zadnjem desetletju je bilo na tem področju veliko narejeno, pravzaprav toliko, da bi lahko trdili, da je prav filozofija predmet, ki je prenovi morda najbolj odprl vrata.

Če smo dobronamerni, lahko nove smernice slovenske šole razumemo v kontekstu boja zoper dogmatično samozaverovanost in intelektualno samozadovoljnost tako učiteljev kot učencev, česar seveda ni mogoče doseči brez odprtosti do idej drugih in kritičnosti do naših lastnih zamisli. Cilji pouka filozofije se berejo kakor program takšne borbe. Na primer: filozofija usmerja dijake v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje; spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave; spodbuja kritično refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja; omogoča zavedanje subjektivnosti in ideoloških pristranosti; vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov itd.

Iz teh ciljev so izpeljani tudi kriteriji za ocenjevanje izdelkov dijakov, ki nastajajo v okviru pouka filozofije. Dijaki morajo pokazati, da razumejo dani problem in da so sposobni samostojnega razmisleka o njem. Dokazovanje razumevanja ne pomeni nekakšnega suhoparnega obnavljanja znanja temveč spopad s problemom in tudi (ali morda) predvsem spopad z lastnimi stališči, ki se ob problemu porajajo. Ali je to zahtevno? Najbrž je, vendar si lahko dijaki pomagajo z rešitvami, ki so jih v minulih stoletjih predlagali drugi filozofi. In če se s temi rešitvami ne strinjajo? Toliko bolje. Prav nestrinjanje je prvi korak k samostojnemu, ustvarjalnemu mišljenju in presojanju. Seveda pa je potrebno pretekle rešitve problemov najprej razumeti, ugotoviti, kaj te rešitve predpostavljajo in h kakšnim posledicam vodijo.

Kljub takšni zastavitvi poučevanja, je filozofija na srednjih šolah komajda prisotna. Z njo se ukvarjajo le dijaki gimnazij v tretjem oziroma četrtem letniku, če ne upoštevamo tiste peščice, ki si filozofijo izberejo za predmet na maturi in imajo v skladu s tem nekaj več možnosti za razvijanje kritičnega, samostojnega in ustvarjalnega presojanja. Ali ni to nenavadno? Pomislili bi, da bo prenova predmetu, ki ji je najbolj odprl vrata, namenila več pozornosti, kamor mu dejansko namenja, ampak dejanskost je drugačna. Zakaj? Na tej točki bi lahko začeli kritizirati dejanskost in resnost prizadevanj tistih, ki so za prenovo odgovorni, ampak tega ne bomo storili zaradi dveh razlogov: (1) za to je še čas; (2) cilji pouka prenove kot take in filozofije ne poudarjajo le kritike, temveč tudi samokritiko.

Tako se zdi še kako verjetno, da je za majhno prisotnost filozofije na srednjih šolah, niso krive le sistemske rešitve, temveč smo za marsikaj krivi kar sami učitelji filozofije. Prav mogoče je, da k manjši prisotnosti filozofije v srednjem šolstvu prispeva tudi pomanjkanje izvenšolskih ali obšolskih aktivnosti s področja filozofije. Poleg nekaj izoliranih filozofskih krožkov na posameznih gimnazijah, občasnih filozofskih taborov in morda še kakšnih aktivnosti (najnovejša npr. je Filozofski portal na Internetu, za katerega skrbijo dijaki z gimnazije Rudolf Maister Kamnik) ne obstaja skorajda nič drugega. Če torej filozofija med vsemi šolskimi predmeti še najbolj odpira vrata ciljem kurikularne prenove in je hkrati med najmanj popularnimi predmeti oziroma je komajda prisotna v zavesti večine dijakov, se nam ponuja enostaven sklep, ki nam sugerira, naj naredimo čim več za povečanje njene prepoznavnosti.

Eden izmed ciljev državnega tekmovanja v filozofiji oziroma v pisanju filozofskega eseja je prav povečevanje prepoznavnosti filozofije. Krožek v okviru katerega bi se dijaki (vseh letnikov) pod vodstvom svojega profesorja pripravljali na tekmovanje, ki bi bilo primerljivo s tekmovanji pri drugih predmetih v srednji šoli, bi morda vsaj nekaterim dijakom ponudil novo možnost preživljanja prostega časa.

Pri tem velja opozoriti, da gre za kvalitetno preživljanje prostega časa. Učitelji filozofije iz leta v leto opažamo, da je v vsaki generaciji dijakov nekaj takšnih, ki izražajo posebno zanimanje za filozofska vprašanja in jih način dela pri urah filozofije spodbudi k aktivnemu delu tudi pri drugih predmetih. Ker se dijaki na večini gimnazij s filozofijo srečajo šele v četrtem letniku, se mnogi, ki nato v teku leta pokažejo izjemen interes in tudi talent, ne odločijo, da bi filozofijo izbrali kot izbirni predmet na maturi. Tekmovanje v pisanju filozofskega eseja ponuja učitelju filozofije dodatno možnost, da poskrbi prav za omenjeno skupino dijakov. V okviru krožka ali kako drugače, lahko dijake napoti k razmišljanju o vprašanjih, ki si jim spontano porajajo tudi sicer, pri tem pa jih spodbudi, k razmisleku o pojmovanjih, ki so bila doslej samoumevna in sprejeta brez argumentov. Nekateri učitelji so takšne krožke ustanovili že zdavnaj, toda priprave na tekmovanje ponujajo dodaten motiv, začimbo, zaradi katere je vse skupaj samo še bolj zanimivo.

Poleg tega bo tekmovanje, ko se bo dovolj uveljavilo, vsaj nekaterim dijakom pomagalo pri prvih korakih v nadaljnje šolanje. Dijaki, ki jih filozofija zanima in se pri njej odlikujejo, doslej niso imeli možnosti, da bi se udeležil regionalnega ali državnega prvenstva iz filozofije in bili za svoje delo in uspešnost primerno nagrajeni. Če lahko dijak pri slovenščini ali matematiki osvoji priznanja, ki mu pomagajo pri nadaljnjem vpisu, zakaj ne bi tega mogel tudi dijak pri filozofiji? Med bodočimi cilji državnega tekmovanja v pisanju filozofskega eseja bi si morali prizadevati tudi za to možnost.

Letošnje tekmovanje

Problemsko izhodišče letošnjega tekmovanja je bil Bartolov Alamut, s čimer smo se filozofi povezali s slavisti, ki so v okviru priprav za maturo obravnavali prav ta roman. Na ta način smo poskrbeli za medpredmetno sodelovanje, o katerem se veliko govori, naredi pa ne vselej dovolj. Učiteljem filozofije smo svetovali, naj se v pripravah na tekmovanje naslonijo na Bartolov prikaz upravičevanja tiranije in manipulacije z ljudmi in nato problematiko razširijo z rešitvami relevantnih filozofov. Ker pa Bartolovi junaki v romanu ne razpravljajo samo o moralnih vprašanjih, temveč tudi o problemih, ki zadevajo naše spoznanje sveta, smo učitelje opozorili, da lahko z dijaki razmišljajo tudi o teh vprašanjih. S tem smo določili temi tekmovanja: etiko in spoznavno teorijo.

Prvo državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja smo izvedli 12. 04. 2003 na Gimnaziji in srednji kemijski Ruše. Projekt smo izvedli s sredstvi, ki smo jih dobili na podlagi razpisa Skriti zaklad od Ministrstva za šolstvo in šport, pa tudi s pomočjo Občine Ruše. Strokovni sodelavci pri projektu so bili dr. Marjan Šimenc iz  Pedagoškega inštituta, Mišo Dačić iz Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, Alenka Hladnik iz Gimnazije Kamnik in Andrej Adam iz Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše.

Na samo tekmovanje se je prijavilo okoli sto dijakov iz osemnajstih gimnazij. Zaradi objektivnih razlogov smo morali omejiti število tekmovalcev iz posamezne šole, tako da se je tekmovanja udeležilo 40 tekmovalcev. Naloga posameznega tekmovalca je bila napisati esej dolg vsaj 700 besed, pri čemer je bilo mogoče izbirati med naslednjimi temami in naslovi:

A: Splošna tema. Razpravljajte o tezi: Nič ni resnično, vse je dovoljeno!

B: Vprašanje spoznanja. Razpravljajte o trditvi: Resnica je tisto, kar je v danem trenutku sprejeto za resnično!

C: Vprašanje morale. Razpravljajte o trditvi: Morale ne moremo utemeljiti na slepem sprejemanju tradicije, morala je stvar absolutno veljavnih načel.

Tekmovanje sta odprla pomočnica ravnatelja Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše Jelena Žnidarič in župan Občine Ruše Vili Rezman. Pomočnica ravnatelja je predstavila Ruše z okolico in samo gimnazijo; župan pa, ki je, mimogrede, tudi sam filozof, je svojem nagovoru  spodbudil vse sodelujoče in hkrati poudaril pomen filozofije za miselni razvoj mladega človeka – predvsem njeno odprtost za razumsko in argumentirano razpravo.

Časa za pisanje eseja je bilo dve uri. Med čakanjem na rezultate je dijake zabavala jazz skupina Patetiko s kabaretnim koncertom. Nastop skupine je sofinanciral CEZAM iz Ruš.

V času koncerta so se sodniki lotili dela. Da bi zagotovili kar največjo objektivnost, smo uporabili pravila z mednarodne olimpijade. V prvem krogu je 40 esejev bralo 12 ocenjevalcev in sicer tako, da so en esej prebrali trije različni ocenjevalci. V naslednji krog se je uvrstila le še polovica esejev, ki so še enkrat šli skozi podobno sito, le da so v drugem krogu ocenjevali  tisti učitelji, ki imajo že znatno mero izkušenj pri vrednotenju esejev na maturi.

Vsi nagrajeni dijaki so dobili lepe knjižne nagrade, ki so jih prispevale Kibla iz Maribora, Občina Ruše in založbe Slovenska Matica, Mladinska knjiga ter Krtina.