Kinder Philosophieren
Ko otroci filozofirajo, postavljajo vprašanja, s katerimi se človeštvo ukvarja že tisočletja – vprašanja, ki jih zadevajo in nanje vplivajo na povsem osebni ravni. Pri filozofiji pa niso pomembni samo odgovori, ampak tudi veselje nad skupnim iskanjem in ustvarjalnim razmišljanjem …
Otroci pri filozofiranju izkazujejo neverjetno resnost. Ugotovijo, da so njihova mnenja pomembna in upoštevana. Pedagogi in pedagoginje, ki filozofirajo skupaj z otroki, jim ne posredujejo znanja zgodovine filozofije, temveč ustvarjajo pogoje, da lahko otroci razvijajo svoje filozofske ideje.
Za ogled s slovenskimi podnapisi, jih vključite!
Produkcija: Loyola Productions Munich, 2007
Režija: Christof Wolf
Transkript:
Vsi ljudje po naravi stremijo k znanju.
Čudenje je začetek filozofije.
Aristotel, Metafizika, 1. knjiga
Vprašanja v drugem razredu Osnovne šole:
Kdo je rodil Boga?
Zakaj sem človek?
Zakaj pravzaprav potrebujemo prijatelje?
Koliko je neskončno?
Mnenja otrok o filozofiji:
Pogovarjamo se…
Super je.
Razmišljati moramo sami.
Da dobimo pogum. Če si na primer česa ne upamo, pri filozofiji ponovno dobimo pogum.
Ker je filozofiranje pomembno.
Ker nas je veliko, sicer moramo razmišljati sami.
Biti otrok. Izvedeti smisel. Se naučiti vrednot.
Ali lahko otroci filozofirajo? Akademija Otroci filozofirajo (Kinder Philosophieren) pravi da lahko. Pri otrocih želi to naravno sposobnost odkriti in ohraniti. Soočanje s filozofskimi vprašanji razpira otrokom korenine naše kulture. Na ta način bi se naj filozofiranje kot ideal izobraževanja in metoda poučevanja uveljavilo v otroškem vsakdanu v vrtcih in šolah.
Od kod prihaja svet?
Vrtec Sv. Achaza, München
Bi mi kdo povedal par vprašanj, ki ga podrobneje zanimajo, da jih zapišem?
– Nekateri trdijo, da sveta ni ustvaril Bog, temveč veliki pok.
Bom zapisala vprašanje: “kdo je ustvaril svet?”
– Bog.
Bom najprej napisala vprašanje.
– Veliki pok…
Vem Gustav, to te vedno zanima. Na to vprašanje verjetno nikoli ne bomo dobili dokončnega odgovora.
– Kako je Bog ustvaril svet?
To sem že napisala in v zvezi s tem lahko obravnavamo tudi veliki pok.
Vrtec BMW FIZ Strolche, München
Vrtec BMW FIZ Strolche iz Münchna, je služil kot model v pilotni fazi akademije
Otroci filozofirajo. Pri filozofskih vsebinah se vzgojiteljice spoprijemajo z vprašanji otrok, kot na primer: “kaj je misel?”, “kje je moja duša?” ali “kako vem, kdo je moj prijatelj?”
Margit Knapp, Vrtec BMW FIZ Strolche
»Teme najdemo in jih obravnavamo s pomočjo otrok samih. Izhodišče so lahko njihovi pogovori ob malici, povedo nam stvari iz svojega vsakdana, kaj se jim je zgodilo doma, ali pa otrokom s pomočjo zgodb, slikanic ali citatov poskušamo približati teme, ki se zdijo pomembne nam. Potem skupaj o tem filozofiramo in razmišljamo.«
Otroci so radovedni, nepristranski in v svojem razmišljanju svobodni. Samostojno in kreativno razmišljajo o vsem s čemer se srečujejo in se jim zdi pomembno. Njihova vprašanja in misli se splača vzeti resno in se potruditi, da jih razumemo tako, kot so bila mišljena.
Kdo me potrebuje?
Se je tudi vam že kdaj zgodilo kaj podobnega?
– Da.
Včasih se moj prijatelj raje igra z mojo sestro in potem sem žalostna, ker se moram igrati sama.
– Zakaj pa smo žalostni ko se moramo igrati sami? Zakaj je bila Katarina v zgodbi tako žalostna?
Ker je ni nihče potreboval.
– Ker je nihče ni potreboval? Kaj pa je tako lepega, če nas nekdo potrebuje? Kako sploh opazimo, če nas kdo potrebuje?
Če na primer kdo reče, da potrebuje pomoč.
– In to je lepo, ker potem se zabavamo, če se pa moramo igrati sami, pa ni tako zabavno.
Akademija je ponudila dvoletno nadaljnjo izobraževanje na področju filozofiranja z otroki. Ponudbo je izkoristilo 25 udeležencev iz različnih šol in vrtcev. Ob osmih prireditvah, ki so potekale ob vikendih, so se izvajali tudi poglobljeni seminarji in vaje na visoki šoli za filozofijo v Münchnu. Katere izkušnje so bile za udeležence najbolj pomembne?
Stefan Schmid, učitelj, OŠ Josefa-Zerhocha, Peissenberg
»Pri dodatnem izobraževanju so mi bile všeč tematske obdelave. Da smo dobili informacije o določenih vsebinah, kot sta čas in pravičnost. To nas je deloma spodbudilo, da se s tem ukvarjamo tudi sami, deloma pa tudi, da to konkretno preizkusimo že naslednjo uro.«
Sabine Meier, vodja, vrtec Sv. Achaza, München
»Po dveh letih lahko rečem, da so bili zame najbolj pomembni elementi nadaljnjega izobraževanja vodenje, ukvarjanje z ljudmi in postavljanje vprašanj. Včasih od ljudi, ki jih dobro poznam, izvem, da sploh ne dajem več odgovorov. Na vprašanje vedno odgovorim z vprašanjem.«
Otroci bi naj bili usposobljeni, da se soočijo z eksistencialnimi in etičnimi izzivi in si tako sami ustvarijo svoje mnenje. Merilo vseh stvari ne sme biti njihova prizadetost, ampak da svoje ravnanje podvržejo kritični presoji.
Prijateljstvo in iskrenost
Takrat ti je šlo dobro, to drži. Ampak, ali je pravično, da ti zdaj ne gre več tako dobro?
– Žal mi je, da sem se takrat tako obnašal, vem, da tudi ti nisi mislila resno.
Na primer tudi Janine in Bayer sta se pobotala in to mi je všeč.
– Kaj se je moralo zgoditi, da je bilo to mogoče?
Pogovarjati se moramo o tem.
OŠ Jahn, Unterhaching
OŠ Jahn iz Unterhachinga je sodelovala v pilotni fazi akademije Otroci filozofirajo. Kako je to sodelovanje ocenila namestnica ravnateljice Anne-Katrin Strube?
Anne-Katrin Strube, namestnica ravnateljice, OŠ Jahn, Unterhaching
»To je bila za skupnost zelo spodbudna izkušnja. Tudi bolj šibki otroci so si upali spregovoriti o svojih problemih. Otroci so se med seboj bolj poslušali, ker je bila to popolnoma drugačna kultura pogovora. Prav tako se je v razredu zmanjšalo nasilje.«
Na podlagi konkretnih izkušenj pilotnega projekta in prakse, je akademija za filozofiranje z otroki razvila teoretske smernice. Na začetku pilotne faze so bile nekatere institucije še zelo skeptične, toda po dveh letih, je otroško filozofiranje postalo del njihovega vsakdana.
Christian Föckersberger, vodja dnevnega varstva, Landshut
»Projekt smo v našem varstvu sprva sprejeli nekoliko skeptično. Nosilec projekta na začetku v njem ni vedel veliko koristi, ampak je bil pripravljen z njim začeti. Otroci sploh niso vedeli kaj je to filozofiranje. Tudi sam sem bil na začetku skeptičen, tekom projekta pa sem spoznal, da za to nimam razloga.«
Evi Witt-Kruse, socialna pedagoginja, center za podporo, Freising
»Zdaj, ko vidim kaj vse se je medtem že zgodilo, ko izvem kaj se dogaja v socialno pedagoški oskrbi, v šolah in vrtcih – tudi sama sem pri tem občasno sodelovala -, mi je popolnoma samoumevno, da otroci filozofirajo in ne morem več dojeti, kako si pred dvema letoma in pol tega nisem znala predstavljati.«
Bog ne more biti povsod.
– Obstajajo tudi drugi bogovi.
Obstaja samo eden.
Namen akademije ni posredovanje določene filozofije. V središču je sam filozofski proces. Vsi udeleženi si skupaj prizadevajo, da bi odkrili pogoje, pod katerimi bi lahko otroci filozofirali. Kaj pa o projektu menijo otroci sami?:
Kaj in kako smo delali smo lahko odločali sami, ne zgolj učitelji.
– Všeč mi je bilo, da smo bili v skupnosti in si med seboj pomagali.
Lahko povemo stvari, ki si jih drugače ne upamo. Prej se sploh nismo zavedali, koliko že vemo.
Brigitte Hofmann-Koch je ravnateljica na OŠ Werner-von-Siemens, v Augsburgu. Opogumljena z uspešnostjo filozofskega poučevanja na njeni šoli, je začela filozofirati tudi s skupino staršev.
Sigrid Einfalt, mati, Augsburg
»To je priložnost, da na abstrakten način urimo duha. Še veliko pomembneje pa je, da gre za konkretno vsakdanjo življenjsko pomoč, razširi nam obzorja in ima zelo pozitiven vpliv na vzgojo. Zato bi se zavzela, da postane to usmeritev na vseh šolah. Seveda lahko govorim le zase in za svojo družino, nam je v teh dveh letih to bilo v veliko korist.«
Niso strokovnjaki za filozofijo tisti, ki obiskujejo vrtce in šole. Pedagogi in pedagoginje, ki z otroci delajo vsak dan so tisti, ki spodbujajo proces filozofiranja otrok. To delo spreminja tudi njih. Pogledi se spremenijo.
Brigitte Hofmann-Koch, ravnateljica, Augsburg
»Sodelavci na moji šoli, ki filozofirajo z otroci, so povedali, da s pomočjo otroških pogledov na temeljne teme, kot so vrednote, ki so se pri odraslih pogosto izgubile, ponovno razvijejo ideje, kako in na kakšen način lahko ponovno na nov način pristopijo do otrok.«
Anne-Katrin Strube, podravnateljica, OŠ Jahn, Unterhaching
»Pomagalo mi je, da se kot učiteljica bolj obvladujem. Učne ure ne načrtujem na silo in ne pričakujem več, da morajo biti rezultati točno takšni kot jih pričakujem. Otrokom bolj zaupam in jim deloma pustim, da tudi oni vodijo mene, kar pa ne pomeni, da sem slepa. Bolj jim tudi prisluhnem.«
Filozofiranje je naravna sposobnost otroka. V otroškem svetu mora ohraniti trdno mesto. V družini velikokrat ni časa, da bi se ustrezno lotili misli in vprašanj otrok, zato je treba filozofiranje integrirati v principe izobraževanja in vzgoje, tako v vrtcih kot v šolah. Za doseganje tega cilja si želi akademija Otroci filozofirajo pridobiti aktivne zagovornike, ki bi jo pri njenem delu podpirali. Filozofiranje odpira obzorja, tudi če se včasih v ospredje vsilijo osnovne potrebe.
Bi želeli še o čem filozofirati? Nekaj o čemer še nismo razpravljali.
– Sabine, moram na stranišče.
Prevedla Katja Leopold