Transkript:
Kaj pravzaprav pomeni filozofirati? Nekateri ljudje bi rekli, da to pomeni razmišljati o vprašanjih, ki jih le redki razumejo. Drugi pravijo, da kdor filozofira, govori o stvareh, ki nimajo z našim vsakodnevom nič skupnega. Vendar, a to drži? Vsak se kdaj vpraša kaj je v življenju pomembno in ali je nekaj pravično ali krivično. Na ta vprašanja ni hitrih odgovorov, zato jih odrasli pogosto potisnejo na stran. Številni otroci so pri tem drugačni. Emil na primer, ima številna vprašanja. Največkrat sprašuje svoje starše. Kot danes: rad bi vedel, kaj je pravzaprav smisel življenja? Njegova starša vprašanje najprej preseneti, nato pa mu povesta, da je to lahko poklic, ki ga ima nekdo rad in ljudje, ki jih imamo radi. Emil s tem odgovorom ni zadovoljen. To vendar ne more biti vse. Naslednje jutro v šoli, postavi Emil svoji učiteljici isto vprašanje. Učiteljica takoj ve, da je to vprašanje, ki zahteva mišljenje, o katerem je z drugimi otroci mogoče filozofirati. Emilov razred se posede v krog. Učiteljica podaja žogo, tako da vedno vemo kdo ima v nekem trenutku besedo. Žogo dobi Emil in prične pripovedovati o svojem vprašanju. Otroci skupaj premišljujejo kaj bi lahko bil smisel življenja. Podajajo predloge, jih utemeljujejo in navajajo primere. Učiteljica sama ne ponuja odgovorov, postavlja nadaljnja vprašanja, povzema in postavlja povezave med različnimi mislimi, brez da bi jih vrednotila. Tako pogovor poglablja. Emil pri tem z veseljem sodeluje. Vsi premišljujejo o njegovem vprašanju in iščejo odgovore zanj in zase. Učiteljica se je tega načina vodenja pogovora naučila na akademiji Otroci filozofirajo. Od takrat s svojim razredom filozofira skoraj vsak teden. Njena vloga učiteljice se pri filozofiranju spremeni. To skupno iskanje odgovorov spremni v doživetje. Tudi otrokom koristi, da mislijo sami, z drugimi delijo svoje misli in spoznavajo poglede drug drugega. Učiteljica je prav tako ugotovila, da otroci, ki sicer ne govorijo veliko, prav tako radi filozofirajo in da so učenci med seboj bolj spoštljivi. Nekatere med njimi zdaj vidi drugače. Kot Emil, ki ima že novo vprašanje za naslednjič: kaj je pravzaprav nič?