3. 7. 2020 Filozofija za otroke

Mislimo, torej sem

»Wir denken also bin ich«

Produkcija in režija: Alexandra Pexider in Bettina Pacher, Avstrija, 2013

Dokumentarni film skozi oči otrok prikazuje naše vznemirljivo potovanje odkrivanja filozofskega sveta. Mlade mislece v Avstriji, Španiji in na Nizozemskem smo spoznali, da bi izvedeli več o tem kako razmišljajo in o njihovem odnosu s svojim »jazom«: Kako izgledajo misli? Kaj je identiteta? Ali se skozi življenje spremeni ali ostane enaka? Kdo sem jaz?

Film omogoča edinstven vpogled v miselni svet teh malih filozofov in jih prikaže v njihovi otroški igrivosti, kot tudi med intenzivnim razmišljanjem. Navdihuje nas, da o lastnih mislih razmislimo z nepristranske perspektive. Če smo se jim pripravljeni prepustiti, nas lahko otroci vodijo do čarobnih krajev.

Wir denken, also bin ich (z nemškimi podnapisi) https://youtu.be/7c1o_jHZP44

Datoteka s slovenskimi podnapisi (SRT) je na koncu transkripta.

Transkript:

KAJ JE TO JAZ?

KAJ SPADA K JAZU?

KDO SEM JAZ?

KAKO IZGLEDAJO MISLI?

ZAKAJ MISLIMO?

KAJ JE DOMIŠLJIJA?

MISLIMO, TOREJ SEM

Domišljati si, pomeni, nekaj, česar še nisem videl. Na primer, lahko si predstavljam Eifflov stolp, čeprav še nisem bil tam. Lahko si ga predstavljam na osnovi slik. Nimam pa nobenega spomina nanj.

Mišljenje je dejansko stvar domišljije. Ne veš kaj misliš. Zgolj misliš. Ne veš natančno kako to deluje. Lahko ustvarjaš lastne podobe. In lahko… Lahko si predstavljaš kaj se dogaja v tvojih možganih, brez, da bi to res vedel. Vedno misliš ne da bi vedel kako to izgleda. Ker v sebi nimaš oči.

Je fantazirati in misliti isto?

Ne.

So razlike?

To sta dva različna načina. Lahko fantaziraš in misliš. Obstajajo… razlike. Ko fantaziraš, si lahko predstavljaš kaj absurdnega, kot recimo govorečo skodelico. Tudi pri mišljenju si lahko to predstavljaš, a ne na enak način. Med fantaziranjem se to dogaja ves čas. Kot recimo v pravljici.

Ko mislim, si v glavi ustvarim sliko, ki s časom raste. In.. Na primer, lahko si predstavljam mačko, ki teče. A najprej si moram to sliko naslikati in šele takrat jo lahko tudi premislim.

Razmišljam v slikah, med tem ko drugi razmišljajo z besedami.

Ali tudi ti Kim razmišljaš na ta način?

Večinoma da, vendar razmišljam tudi z besedami. Če vidim ovco, pomislim na besedo »ovca«. In nič drugega.

Si ne predstavljaš ovce?

Ne.

Ne? Torej ti misliš drugače kot Shivesh?

Malo drugače.

Včasih misliš v podobah in včasih z besedami?

Da.

Lahko razmišljamo brez besed?

Da!

Kako? Kako razmišljamo?

Lahko razmišljaš znotraj sebe. Lahko se pogovarjaš s seboj.

Kako potem razmišljaš brez besed?

To se zgodi nenadoma.

Kaj se zgodi nenadoma?

Beseda.

Beseda?

Da.

Kot bi v glavi imel usta, ki jih slišiš.

Kot možgani z usti?

In ti šepetajo: »pojdi tja ali tja…«

Kaj menite, kaj je to misel?

To je kot nekaj… Ne vem… Kot bi namesto skozi usta govoril skozi možgane.

Kako si potem predstavljaš misel?

Ne vem… Kot sliko iz zraka.

Zakaj mislimo?

Ker drugače ne bi vedeli ničesar in bi nas ves čas popravljali. Dejali bi »to je narobe«, mi pa o tem ne bi znali razmisliti.

Lahko na kak način svoje misli urejamo?

Ne. Ker so vsepovsod. Pomislim na nekaj in pri tem pozabim na druge misli. Istočasno mislim na vse, potem pa vse ponovno izgine.

Imaš trenutno v glavi več misli?

Da.

Ne, ne veliko.

Si jih kako uredila?

So v majhnih predalih v moji glavi.

Kaj je v teh predalih?

Vse moje misli. Ko odprem predal jih lahko vidim. Poglej! Lahko jih vidim!

KAJ JE MIŠLJENJE?

Premišljevati in misliti pomeni isto, ker ko premišljaš že tudi misliš.

Ali mogoče obstajajo različni načini mišljenja?

Nenehno mislimo, le da se tega ne zavedamo. Tudi v tem trenutku mislimo. Ko premakneš svojo roko, tvoji možgani mislijo in dajo signal. A tega večinoma ne opazimo.

Ti meniš, da se včasih mišljenja zavedaš, včasih pa ne.

Da lahko premakneš roko, moraš misliti, vendar se to zgodi podzavestno – to je mišljenje. Ko misliš zavestno, je to premišljevanje o tvojih mislih.

Dejansko mislimo ves čas. Ne morem za trenutek prenehati. Tega ne morem narediti.

Včasih si želiš svoje misli izključiti, ampak še kar naprej misliš, ker tvoj um misli: ne želim misliti.

Ko ne želim misliti na nič, vidim v svoji glavi beli list papirja. Popolnoma prazen beli list papirja. To pomeni, da ponovno mislim na nekaj. Nikoli ne moreš nehati misliti.

To je tvoj način kako misliti na nič? Menite, da lahko imamo misli preden jih mislimo?

Mislim, da.

Včasih da, včasih ne. Včasih da, včasih ne.

Kaj misliš kdaj ne?

Ne vem. A sem pravkar mislila… Če na primer rečemo »zdaj«, to ni več ta trenutek. Se je že končal. Ko rečeš »zdaj«, je ta trenutek že mimo.

To na kar si mislil, je že minilo.

Včasih se sprašujem kako bi bilo, če bi imela misli nekoga drugega. Ko je nekdo žalosten, bi mu želela pregnati te občutke. Oseba se mi zasmili, da bi bila raje sama nesrečna. Želim si jo razvedriti.

Kako ljudje umrejo? Kako deluje alkohol? Zakaj lahko ljudje postanejo zasvojeni?

Meniš, da lahko najdeš kje te odgovore?

Verjetno. Rada bi vedela kako… Želim si vedeti tako veliko stvari, toda ali lahko res vse to najdeš na spletu? Lahko vse odgovore najdeš na internetu?

Verjetno si želiš poznati razloge?

Da.

Želiš preveriti kako nekaj deluje?

Da.

A tudi v tem primeru ne razumeš kaj se v resnici zgodi?

Da.

Rad bi vedel kaj se zgodi z ljudmi, ko umrejo. Še posebej, če vzamemo v obzir različne religije. Na primer, kristjani gredo…

v nebesa.

Da, v nebesa. Muslimani gredo v raj ali nekaj takega. Hinduisti pa gredo na nek kraj, kjer je veliko gora. To bi rad vedel, a tega ne moreš kar tako preveriti, a bi to res rad vedel.

Če bi se ponovno rodila, bi bila rada kakšna žival.

Katera žival bi rada bila?

Metulj, pes, hrček – ne, hrčki hitro umrejo. Mačka, konj ali katera druga žival.

Če bi se ponovno rodil, bi rad bil gorila, najraje majhna gorila. Ali pa delfin, ker imam rad vodo in modro barvo. Bral sem, da imajo barve svoj pomen in da modra pomeni nekaj takega kot, imeti srečno življenje.

Kaj so misli? To je zelo težko pojasniti. O tem je težko razmišljati. Misliš si: to je moja misel. Toda, ko dobro pomisliš, je to zelo težko pojasniti.

Zdi se precej lahko govoriti o mislih, ker gre samo za slike v tvoji glavi. Če pa o tem dobro premisliš, postane to zelo težko pojasniti. Lahko opišeš kako to izgleda v tvoji glavi, kot lahko nekateri ljudje opišejo svoje sanje, kar se meni zdi zelo težko. Tega sama ne znam. Zelo težko je opisati kako to dejansko izgleda v tvoji glavi.

Kako izgledajo vaše misli?

Ko mislim, v moji glavi nastajajo slike. Recimo tako kot da berem knjigo. Slike se ne premikajo. Veliko berem in takrat v moji glavi vedno nastajajo slike. Ne takoj od začetka, traja nekaj časa. Toda nekje po 15 strani, lahko v glavi začutim kako oživijo moje misli. Kot bi se v moji glavi vrtel film.

Rada bi se odzvala na to, kar je Kim povedala o barvah. Mogoče je modra, kot jo vidim jaz, drugačna od tvoje. Mogoče so barve zame in zate drugačne.

Potem si malo barvno slepa.

Ne, kar želim reči je, da modre barve ne moreš opisati. Svinja je rožnate barve. Toda te barve ne morem opisati. To je res čudno.

Barv ne moreš opisati. Rožnata je samo rožnata.

Je takšna barva.

Da, to je takšna barva.

Toda kaj je barva?

Na ta način ima vsak različne misli. Bilo bi dolgočasno, če bi vsi imeli iste misli. Potem svet ne bi bil več ustvarjalen.

In ne preveč zanimiv.

Ne.

KDO SEM JAZ?

Preden začnemo, bi vam rada pokazala eno sliko.

Mislim, da si to ti.

Verjetno imate tudi vi doma nekaj svojih starih slik. Poskušajte si predstavljati kakšni ste bili takrat. Ste se spremenili?

Mislim, da izgledam zelo drugače kot sem nekoč. Kot dojenček sem imela zelo okroglo glavo in na slikah sem se vedno smejala. Mislim, da nimam slike, na kateri se ne bi smejala. Tudi obnašam se drugače. Zanimajo me druge stvari in tudi drugi me obravnavajo drugače. Da, veliko se je spremenilo.

Kako to, da se tako zelo spreminjamo in še naprej ostajamo isti? Kaj je ostalo enako? Fernando?

To, da smo še vedno ista oseba.

Kaj misliš s tem, da smo ista oseba?

Samo malo smo se spremenili, sicer pa smo ostali ista oseba.

Ko odraščamo, z vsakim letom rastejo tudi naši možgani.

In pri tem se spreminjajo tudi misli?

Da, sicer bi imeli v starosti majhne možgane.

In Iao?

Možgani se spreminjajo, ker so vse večji. Z vsako mislijo, ki jo imamo, so možgani vse večji.

Bi rekli, da je vse ostalo enako?

Mislim, da ne ostane vse enako, ker so se spremenile tvoje misli. Ko rasteš, razmišljaš o drugih stvareh. Kot dojenček veš veliko manj kot zdaj.

Kaj pa ti misliš?

Povsem se strinjam z Emilom, a spreminja se tudi tvoje telo. Tudi tvoji organi so vse večji. Na primer, tvoje srce je bilo veliko manjše.

Ne gre samo za organe. Spreminjaš se tudi navzven, tvoj izgled, tvoji organi in možgani, kako vse deluje, jaz. Tega ne moreš vzeti iz sebe. Ker »jaz« je povezan s celim tvojim telesom, vendar tega ne vidimo tako dobro in je dejansko zelo težko opisati. Zelo, zelo težko.

Razlika je v tem, da si zrasel, si težji, mogoče se je spremenila barva tvojih las, imaš več las. Lahko govoriš. Tvoji organi so večji. Dejansko je vse malo večje in širše.

ZAKAJ SEM JAZ JAZ?

Moji občutki.

Kakšni so tvoji občutki?

Ne vem.

So nekaj posebnega?

Da, ker niso enaki občutkom drugih.

Pravijo, da sem malo drugačna, ker sem bila rojena na Kitajskem, drugi pa tukaj. Pravijo, da sem malo drugačna od njih.

Kaj pa razen tega? Kaj te še dela drugačno od tvojih sošolcev?

Včasih tudi to, kar mislim. Ne vem. Včasih sem malo bolj pridna kot ostali. Imam veliko energije za šolo.

Kako veš kdo si?

Torej… To nekako čutim, ker sem to jaz. To je… kar vidim in čutim. Čutim, kar se dogaja v meni.

Vedno bom ista oseba, toda moje misli bodo drugačne.

Zakaj se bodo spremenile?

Ker, ko odrasteš, se spremenijo tudi tvoje misli.

Kako veš, da si to ti?

Ker imam svoje občutke, svoje skrivnosti in svojo mamo. Ker so tako v meni kot tebi vse stvari, ti sam in tvoji spomini. In to mi je všeč.

Kaj se ne sme spremeniti, da lahko ostaneš ista oseba?

Možgani.

Možgani! Zakaj?

Na primer, če se zamenjajo možgani, če bi jih recimo zamenjala z Mariono in bi ona dobila moje možgane, bi se najine misli spremenile. Ker nimamo vsi enakih misli. Nihče nima enakih misli.

KAJ JE IDENTITETA?

Ste že slišali za besedo identiteta?

Ali pomeni kaj takega kot identičen? Enak?

K identiteti na primer spada, kaj ti je všeč, kaj rad ješ. Identiteta je dejansko tvoja osebnost.

Na primer, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, ki vsebuje tvoje ime, naslov, rojstni dan, tvojo telefonsko številko, elektronski naslov. S tem izkazuješ svojo identiteto.

Samega sebe ni mogoče povsem opisati.

Zakaj se ne moreš opisati?

Sebe… težko je. Ne znaš si predstavljati kako vse skupaj deluje. Lahko opišeš svojo zunanjost, svoje notranjosti pa ne.

Kako pa se lahko opišeš na zunaj?

Kako izgledaš, kar ti je všeč. Želel sem povedati še, da ima vsak edinstven DNK, ima različne sposobnosti, vse to je spravljeno v možganih, »jaz« pa vse to upravlja.

»Jaz« si lahko predstavljamo kot majhnega mikro nadzornika v veliki centrali, polni računalnikov. Nadzoruje vsa tvoja dejanja, kar počneš. V glavnem tvoja dejanja.

V nas je nekaj takšnega kot pomanjšana različica nas samih, ki nadzoruje kaj počne večja različica. Vendar to komaj opaziš, ker se večino tega dogaja avtomatično.

V nas so naša dejanja, misli, možgani in organi. Različne stvari, ki jih potrebuješ za življenje.

Kdo sem jaz? Kaj bi dejal?

Jaz sem jaz!

Kaj to pomeni?

Jaz sem jaz in ne nekdo drugi! Jaz nisem Johanna. Ostanem Nahele, tudi če se oblečem kot nekdo drugi. Še vedno sem oseba, kot sem bil.

Kaj vse sodi k jazu?

Tvoja mnenja o drugih. Nekdo bi lahko mislil: tako je zabit! Drugi pa: je moj najboljši prijatelj in ga imam zelo rada!

Kaj še spada k jazu?

Tvoj karakter. Kakšen si.

To drži.

Kaj ti je všeč.

Še kaj?

Kako izgledaš.

Izgled ni vse.

Kako izgledaš ni enako temu, kar si. Moj izgled se ves čas spreminja, »jaz« pa ostaja nespremenjen. Ni odvisen od tega kako nekdo izgleda. Odvisen je od tvojih misli.

Predstavljajte si, da bi imeli drugačno barvo kože. Bi se počutili drugače ali bi to še vedno bili vi?

Meni je moja barva kože všeč. Varuje me pred soncem.

Kaj, če izgubiš nogo ali roko? Mislim, da si lahko v tem primeru poiščeš druge interese in hobije. Tvoj »jaz« pa, kar znaš.. Jaza – tega pa ne moreš spremeniti.

Znotraj ostaneš enak, še vedno se obnašaš kot si se, tudi, če si brez noge. Še vedno imaš svoje občutke in misli. Vse to je del tebe.

Tvoj »jaz« ni odvisen od tega kako izgledaš, ampak pride od znotraj. Na primer, tudi če dobiš novo srce, je tvoj »jaz« v tvoji glavi in duši. Mislim, da je »jaz« tudi v tvoji glavi, v možganih.

Bi bila potem kdo drugi? Fee, kaj ti misliš?

Ne verjamem, da je temu tako. Tvoji spomini in misli so v tvojih možganih. Tudi če bi dobil drugo srce, bi še vedno bil ista oseba.

Torej ti prav tako verjameš, da se tvoj »jaz« nahaja v možganih?

Da, ker so tam tvoji spomini in vse, kar veš, tvoje misli.

Isis?

Polovica tvojih možganov je polna tvojih izkušenj in tega kdo si. Zato mislim, da se zaradi tega ne spremenimo. Toda, tega ne morem vedeti zagotovo.

Tvoj »jaz« se torej v glavnem nahaja v možganih in srcu?

Mislim, da se v možganih nahaja to, kar počneš, tvoja duša in srce pa vsebujeta tvoja prijateljstva in to, kako si bil vzgojen. To je v tvojem srcu in duši. Verjamem, da je »jaz« povsod, ker karkoli počneš, je del tebe.

Torej, vsak del tvojega telesa pripada tebi in tvojemu »jazu«. To pripada tebi.

Zavedaš se samega sebe. Vse to prihaja iz…

Iz tvoje glave?

Da.

Če bi nenadoma izgledal drugače, bi se verjetno tudi malo drugače obnašal. Če nekaj spremeniš, ti to mogoče ne bo več ustrezalo in se boš verjetno tudi spremenil.

Si potem to še vedno ti ali ne?

Da, odznotraj že, ampak mislim, da se boš obnašal drugače.

Tvoj »jaz« pa bi ostal enak?

Da.

Ste imeli kdaj občutek, da niste podobni samim sebi?

Niti ne.

Se nikoli niste počutili odtujene od sebe?

Včasih.

Včasih se obnašamo nenavadno in si pri sebi mislimo: to nisem jaz. Takšna se ne prepoznam. Tvoje obnašanje je zelo odvisno tudi od obnašanja drugih, kaj mislijo in čutijo.

OSTANE JAZ VEDNO ENAK?

Da! »Jaz« ostane vedno enak! Znotraj ostane enak, na zunaj pa se spremenimo.

Torej meniš, da se notranjost ne spreminja?

Ko se v šoli česa naučimo… Na primer, če sem prej veroval v Jezusa, zdaj pa v Budo, potem je tvoja vera v Jezusa izginila, namesto tega pa imam novo vero. Torej jo lahko zamenjam. Ne morem pa v resnici nečesa odstraniti. Ohrani se v tvojem spominu.

Obstajajo spremembe, toda ti v določenih situacijah vedno ostaneš ti.

V katerih situacijah? Kaj ostane isto? Kaj ostane popolnoma enako? Kaj ostane identično? Ali nič? Ali meniš, da nič?

Pravzaprav nič ne ostane povsem enako, ker se vse širi in veča.

Meniš, da nič ne ostane enako? Tudi drugi mislite tako?

Gre za to, da se tvoj »jaz« lahko spreminja, vendar zelo malo. Lahko pride do zelo majhnih sprememb.

Torej, tvoj »jaz« sestoji iz številnih prostorov in eden od njih je namenjen mišljenju. Način mišljenja se je spremenil. Razmišljaš o različnih stvareh, počneš različne stvari. Tvoj »jaz«, tvoja dejanja so se prav tako nekoliko spremenila, ker si pridobil nova znanja. Toda »jaz«, način na katerega si in kdo si, to skoraj vedno ostane enako.

Bi se strinjali s tem?

Človek razvija svoj »jaz«. Odvisen je od tega, kaj počnemo. Ni mi treba  poslušati filozofije. Lahko bi obiskoval tudi samo angleščino, kot sem lani. Toda ni mi bila všeč. To pomeni, da je »jaz« tisto, kar šteje, ko gre za to, kar si želiš oziroma ne želiš.

Kaj pa »jaz« pomeni za tebe?

Da si drugačen.

Torej gre za razliko? Za razlike med različnimi osebami?

Da.

To je samo po sebi protislovje. Ker je prej dejal, da »jaz« ne ostane vedno enak. Če bi nenadoma odšel na Japonsko, bi se »jaz« ponovno spremenil.

Torej »jaz« ne ostane vedno enak?

Vedno je enak! »Jaz« ostane enak. Spremeni se samo v odnosu do stvari.

Da, toda »jaz« je predvsem odvisen od stvari, ki si jih želiš. Zato se »jaz« rahlo spreminja.

Torej je »jaz« v odnosu do želje?

Da.

Želje, življenja..malo pa tudi glede na izgled.

Brez svojega »jaza« ne bi mogli obstajati.

Če se tvoj »jaz« nenadoma spremeni, tvoje življenje spremeni tebe.

KAJ MISLIŠ O FILOZOFIRANJU?

Zelo mi je všeč. Je precej preprosto. Lahko govoriš o vsem in izraziš svoje občutke.

Filozofiranje ti daje dober občutek?

Da.

In ti je všeč?

Da.

In Shivesh?

Tudi jaz zelo rad filozofiram. Lahko govoriš o stvareh, ki si jih drugače ne bi upal povedati. Misli, kar silijo iz tebe. O vsem lahko odprto govoriš, ker če se ti zato kdo smeji, učitelj tega ne bo dovolil. Svojemu umu lahko daš prosto pot.

Med filozofiranjem se počutiš res svobodno in varno?

Da.

Zdi se precej preprost predmet za pogovor. Toda, ko dobro premisliš, se izkaže za zelo težkega. Toda meni je to všeč in mi je zanimivo pri tem sodelovati.

Zdi se, kot bi nenadoma govoril drugi jezik. Zelo težko je to pojasniti.

Lahko govorim iskreno in izrazimo svoje mnenje. Nič nenavadnega ni, če povemo kaj čudnega.

Drug drugega spoštujemo.

O stvareh res razmisliš in tako dejansko izveš kaj pomenijo. Lepo je govoriti z drugimi o teh stvareh.

Tudi meni je zelo všeč, ker lahko ugotoviš, kako drugi ljudje čutijo in mislijo. Rada govorim z drugimi o Bogu in svetu. Še posebej v skupini.

Rad razpravljam z drugimi, ker tako slišim različna mnenja in lahko o njih potem razmišljam. Ker pogosto obstajajo različni odgovori.

Super je slišati druga mnenja.

O teh stvareh govoriti je lahko tudi olajšanje.

Da, pri filozofiranju lahko poveš vse, kar ti leži na srcu, tudi o stvareh, ki jih drugače ne bi delil. Razen preklinjanja.

S filozofiranjem imate že kar nekaj izkušenj. Kaj je pri njem drugače, če ga primerjate z drugimi predmeti?

Pri pouku se učimo osnov, ne pa tudi širšega mišljenja. Pri filozofiranju razmišljamo širše. Ne gre za računanje, kako brati ali pisati, ampak razmišljaš. Širimo svoje misli.

Pri pouku se učimo in imamo predmete, pri filozofiji pa razmišljamo o vprašanjih. Brez vprašanj ne moreš filozofirati. Pri pouku se učimo predmete, pri filozofiranju pa samo mislimo.

Praviš, da filozofirati ne bi mogli brez…?

Spraševanja!

Zakaj je to tako pomembno?

Ker, če… Ker če ne zastaviš vprašanja, ne boš dobil odgovora.

Ko postaviš vprašanje, se prične mišljenje. Potem stvari dejansko premisliš. Med filozofijo zelo veliko razmišljaš. To počnemo v miru, da lahko dobro premislimo. Spoznaš misli drugih. To je zabavno in prijetno.

Vam lahko filozofiranje kako koristi?

Da, izboljšuje razmišljanje, kot tudi sposobnost poslušanja. Ko poslušaš mnenja drugih, postaneš tudi boljši poslušalec. Boljši mislec pa postaneš, ker za to pri filozofiji tudi gre.

Večinoma se postavljajo vsakodnevna vprašanja in potem te, ko govoriš o tem, odnese stran, zbiraš svoje misli, kot vlak, ki se zapelje skozi pokrajino.

Podnapis (SRT)

Prevod in priredba: www.zofijini.net

Oznake: