»Wir denken also bin ich«
Produkcija in režija: Alexandra Pexider in Bettina Pacher, Avstrija, 2013
Dokumentarni film skozi oči otrok prikazuje naše vznemirljivo potovanje odkrivanja filozofskega sveta. Mlade mislece v Avstriji, Španiji in na Nizozemskem smo spoznali, da bi izvedeli več o tem kako razmišljajo in o njihovem odnosu s svojim »jazom«: Kako izgledajo misli? Kaj je identiteta? Ali se skozi življenje spremeni ali ostane enaka? Kdo sem jaz?
Film omogoča edinstven vpogled v miselni svet teh malih filozofov in jih prikaže v njihovi otroški igrivosti, kot tudi med intenzivnim razmišljanjem. Navdihuje nas, da o lastnih mislih razmislimo z nepristranske perspektive. Če smo se jim pripravljeni prepustiti, nas lahko otroci vodijo do čarobnih krajev.
Wir denken, also bin ich (z nemškimi podnapisi) https://youtu.be/7c1o_jHZP44
Datoteka s slovenskimi podnapisi (SRT) je na koncu transkripta.
Transkript:
KAJ JE JAZ?
KAJ SODI K JAZU?
KDO SEM JAZ?
KAKŠNE SO MISLI?
ZAKAJ MISLIMO?
KAJ JE DOMIŠLJIJA?
MISLIMO, TOREJ SEM
Predstavljaš si nekaj, kar še nisi videl. Na primer, lahko si predstavljam Eifflov stolp, čeprav še nisem bil tam. Lahko si ga predstavljam s pomočjo slike. Vendar se ga ne morem spominjati.
Mišljenje je dejansko stvar domišljije. Ne veš, kaj misliš. Zgolj misliš. Ne veš natančno, kako to je. Lahko ustvarjaš lastne domišljijske podobe. In lahko… Lahko si predstavljaš, kaj se dogaja v tvojih možganih, ne da bi to res vedel. Vedno misliš, ne da bi vedel, kako to je. Ker nimaš v sebi oči.
Ali je domišljati si in misliti isto?
Ne.
Ali obstajajo razlike?
Gre za dva različna načina. Lahko si domišljaš in misliš. Obstajajo… razlike. Ko si domišljaš, se lahko zgodi nekaj absurdnega, kot na primer, da lonček govori. To se lahko zgodi tudi, ko misliš, a ne na enak način. Ko pa si domišljaš, se to dogaja ves čas. Kot recimo v pravljici.
Ko mislim, si v glavi ustvarim sliko, ki sčasoma postaja vedno večja. In … Na primer, lahko si predstavljam mačko, ki teče. Najprej pa si moram to sliko naslikati in šele nato lahko razmišljam o njej.
Razmišljam v slikah, medtem ko drugi razmišljajo z besedami.
Ali tudi ti Kim tako razmišljaš?
Večinoma da, vendar razmišljam tudi z besedami. Če vidim ovco, mislim na besedo »ovca«. In nič drugega.
In nimaš slike ovce?
Ne.
Ne? Torej ti misliš drugače kot Shivesh?
Malo drugače.
Včasih misliš v slikah in včasih z besedami?
Da.
Ali lahko razmišljamo brez besed?
Da, da!
Kako? Kako razmišljamo?
Lahko razmišljaš znotraj sebe. Lahko se pogovarjaš s seboj.
Kako torej razmišljaš brez besed?
To se zgodi nenadoma.
Kaj se zgodi nenadoma?
Beseda.
Beseda?
Da.
Kot bi imel v glavi usta, ki se pogovarjajo s tabo.
Kot možgani z usti?
In ti govorijo: „Moraš iti tja ali tja … Ne, pač pa tja čez …”
Kaj menite, kaj je to misel?
To je kot nekaj… Ne vem… Kot bi namesto skozi usta govoril skozi možgane.
Kako si potem predstavljaš misel?
Ne vem… Kot sliko iz zraka.
Zakaj mislimo?
Ker drugače ne bi ničesar vedeli in bi nas popravljali. Dejali bi: »To je narobe«, mi pa ne bi znali misliti.
Ali lahko svoje misli na kakšen način uredimo?
Ne. Ker so vsepovsod. Mislim na nekaj in pozabim na druge misli. Hkrati mislim na najrazličnejše stvari, nato pa vse spet izgine.
Imaš ta hip v glavi več misli?
Da.
Ne, nimam jih veliko.
Ali so kako urejene?
So v majhnih predalih v moji glavi.
Kaj pa je v teh predalih?
Vse moje misli. Ko odprem predal, jih lahko vidim. Poglej! Lahko jih vidim!
KAJ JE MIŠLJENJE?
Premišljevati in misliti pomeni isto, kajti ko premišljuješ, tudi misliš.
Ali obstajajo različni načini mišljenja?
Nenehno mislimo, le da se tega ne zavedamo. Tudi v tem trenutku mislimo. Ko premakneš svojo roko, tvoji možgani mislijo in dajo signal. A tega večinoma ne opazimo.
Misliš torej, da se včasih zavedaš, da misliš, včasih pa se tega ne zavedaš?
Da lahko premakneš roko, moraš misliti, vendar se to zgodi podzavestno – to je mišljenje. Ko misliš zavestno, premišljuješ o svojih mislih.
Pravzaprav mislimo ves čas. Ne morem za trenutek prenehati misliti. Tega ne morem narediti.
Včasih želiš izklopiti svoje misli, ampak še kar naprej misliš, ker tvoj razum misli: „Ne želim misliti“.
Ko ne želim misliti, vidim v svoji glavi bel list papirja. Povsem prazen bel list papirja. To pomeni, da spet mislim na nekaj. Nikoli ne moreš prenehati misliti.
Ko ne misliš, torej misliš na bel papir. Menite, da lahko imamo misli, preden mislimo?
Mislim, da.
Včasih da, včasih ne. Včasih da, včasih ne.
Kdaj ne?
Ne vem. Toda mislila sem … Ko na primer rečem »zdaj«, tega trenutka ni več. Se je že končal. Rečeš »zdaj« in trenutek je že minil.
Je v tem hipu minil. Mislila si nanj.
Včasih se sprašujem, kako bi bilo, če bi imela misli nekoga drugega. Ko je neka oseba žalostna, bi ji želela pregnati te občutke. Tako se mi zasmili, da bi bila raje sama nesrečna. Želela bi razveseljevati ljudi.
Kako ljudje umrejo? Kako učinkuje alkohol? Zakaj postanejo ljudje zasvojeni?
Ali lahko najdemo odgovore na ta vprašanja?
Verjetno. Rada bi vedela kako… Želim vedeti tako veliko stvari, toda, ali vse to res lahko najdeš na spletu? Ali lahko najdeš vse odgovore na internetu?
Morda želiš poznati razloge?
Da.
Želiš preveriti, kako nekaj deluje?
Da.
A tudi v tem primeru ne razumeš, kaj se je zares zgodilo?
Da.
Rad bi vedel, kaj se zgodi z ljudmi, ko umrejo. Še posebej, če upoštevamo različne religije. Na primer, kristjani gredo…
v nebesa.
Da, v nebesa. Muslimani gredo v raj ali nekaj takega. Hinduisti pa gredo morda na neki kraj, kjer je veliko gora. To bi rad vedel, a tega ne moreš kar tako preveriti, a bi to res rad vedel.
Če bi se ponovno rodila, bi bila rada žival.
Katera žival bi bila rada?
Metulj, pes, hrček – ne, hrčki hitro umrejo. Mačka, konj ali katera druga žival.
Če bi bil žival, bi bil rad gorila, najraje majhna gorila. Ali pa delfin, ker imam rad vodo in modro barvo. Prebral sem, da imajo barve pomen in da modra pomeni “biti zadovoljen s svojim življenjem”.
Kaj so misli? To je zelo težko pojasniti. O tem je težko razmišljati. Misliš si: “To je moja misel”. Toda, ko dobro razmisliš o tem, je to težko pojasniti.
Zdi se, da je precej lahko govoriti o mislih, ker gre samo za slike v tvoji glavi. Če pa o tem dobro premisliš, je to težko pojasniti. Lahko opišeš, kaj je v tvoji glavi, tako kot nekateri ljudje lahko opišejo svoje sanje, kar se mi zdi zelo težko. Tega sama ne znam. Zelo težko je opisati, kako je to videti v tvoji glavi.
Kakšne so vaše misli?
Ko mislim, so v moji glavi slike. Kot bi recimo bral knjigo. Slike se ne premikajo. Veliko berem in potem lahko vidim v glavi slike. Ne čisto takoj, ampak traja nekaj časa. Toda nekje po petnajsti strani lahko začutim v glavi, kako oživijo moje misli. Kot bi se v moji glavi vrtel film.
Rada bi se odzvala na to, kar je povedala Kim o barvah. Mogoče je modra, ki jo vidim, drugačna od tvoje. Mogoče so barve zame in zate drugačne.
Potem si malo barvno slepa.
Ne, želim reči, da modre barve ne moreš opisati. Pujs je rožnat. Vendar te barve ne morem opisati. To je res čudno.
Barv ne moreš opisati. Rožnata je samo rožnata.
Je takšna barva.
Da, je takšna barva.
Toda kaj je barva?
Vsak ima tako različne misli. Dolgočasno bi bilo, če bi vsi imeli iste misli. Potem svet ne bi bil več ustvarjalen.
In ne preveč zanimiv.
Ne.
KDO SEM JAZ?
Preden začnemo, bi vam rada pokazala sliko.
Mislim, da si to ti.
Verjetno imate tudi vi doma nekaj svojih starih slik. Poskušajte si predstavljati, kakšni ste bili takrat. Ali ste se kaj spremenili?
Mislim, da sem videti drugačna, kot sem bila včasih. Ko sem bila dojenček, sem imela zelo okroglo glavo in sem se na fotografijah vedno smejala. Mislim, da ni slike, na kateri se ne bi smejala. Tudi obnašam se drugače. Zanimajo me druge stvari in tudi drugi me obravnavajo drugače. Da, veliko se je spremenilo.
Kako je mogoče, da se tako zelo spreminjamo in še naprej ostajamo ista oseba? Kaj je ostalo enako kot takrat, ko ste bili še majhni? Fernando?
To, da smo še vedno ista oseba.
Kaj misliš s tem, da smo ista oseba?
Malo smo se spremenili, vendar smo ostali ista oseba.
Ko odraščamo, so vsako leto večji tudi naši možgani.
So tudi misli drugačne?
Da, sicer bi imel majhne možgane, ko bi bil star.
In Iao?
Možgani se spreminjajo, ker so vse večji. Z vsako mislijo, ki jo imamo, so možgani vse večji.
Ali je vse ostalo enako?
Mislim, da ne ostane vse enako, ker so se spremenile misli. Ko odrasteš, razmišljaš o drugih stvareh. Ko si bil dojenček, si vedel veliko manj kot zdaj.
Kaj pa ti misliš?
Povsem se strinjam z Emilom, vendar pa se spreminja tudi tvoje telo. Tudi tvoji organi so vse večji. Na primer, ko si bil dojenček, je bilo tvoje srce veliko manjše.
Ne gre samo za organe. Spreminjaš se tudi na zunaj, tvoj videz, tvoji organi in možgani, kako vse deluje, jaz. Tega ne moreš vzeti iz sebe. Kajti »jaz« je povezan s celim tvojim telesom, a tega ne vidimo in je to dejansko zelo težko opisati. Zelo, zelo težko.
Razlika je v tem, da si zrastel, si težji, mogoče imaš drugačno barvo las, imaš tudi več las. Lahko govoriš. Tvoji organi so večji. Dejansko je vse malo večje in malo širše.
ZAKAJ SEM JAZ JAZ?
Moji občutki.
Kakšni so tvoji občutki?
Ne vem.
Ali so nekaj posebnega?
Da, ker niso enaki občutkom drugih.
Pravijo, da sem malo drugačna, ker sem bila rojena na Kitajskem, oni pa so bili rojeni tukaj. Pravijo, da sem malo drugačna od njih.
Je še kaj razen tega? V čem si še drugačna od svojih sošolcev?
Včasih tudi po tem, kar mislim. Ne vem. Včasih sem malo bolj pridna kot ostali. Imam veliko energije za šolo.
Kako veš, kdo si?
Torej… To čutim, ker sem to jaz. To je… vidim in čutim. Čutim, kar se dogaja v meni.
Vedno bom ista oseba, toda moje misli bodo drugačne.
Zakaj se bodo spremenile?
Kajti, ko odrasteš, se vedno spremenijo tudi tvoje misli.
Kako veš, da si to ti?
Ker imam svoje občutke, svoje skrivnosti in svojo mamo. Ker so v meni vse moje stvari, jaz in moji spomini. In to mi je všeč.
Kaj se ne sme spremeniti, da bi ostal ista oseba?
Možgani.
Možgani! Zakaj?
Na primer, če bi zamenjali možgane … Če bi jih, na primer, zamenjala z Mariono in bi ona dobila moje, bi bile torej najine misli različne. Ker na splošno nimamo istih misli. Nihče nima istih misli.
KAJ JE IDENTITETA?
Ali ste že slišali za besedo „identiteta“?
Ali pomeni identičen? Enak?
K identiteti na primer sodi, kar ti je všeč, kar rad ješ. Identiteta je pravzaprav tvoja osebnost.
Na primer, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, ki vsebuje tvoje ime, naslov, rojstni dan, tvojo telefonsko številko, elektronski naslov. S tem izkazuješ svojo identiteto.
Jaza ni mogoče povsem opisati.
Zakaj?
Jaz … težko je. Vsega si ne moreš predstavljati. Opišeš lahko svojo zunanjost, svoje notranjosti pa ne.
Kako pa se lahko opišeš na zunaj?
Tvoj videz, kaj ti je všeč. Želel sem povedati, da ima vsak edinstven DNK, različne sposobnosti. Vse to je spravljeno v možganih, »jaz« pa vse to upravlja.
»Jaz« si lahko predstavljamo kot mikro nadzornika v veliki centrali, polni računalnikov. Nadzoruje vsa tvoja dejanja in to, kar počneš. V glavnem tvoja dejanja.
V nas je nekaj takšnega kot pomanjšana različica nas samih, ki nadzoruje, kaj počne večja različica. Vendar to komaj opaziš, ker se večino tega dogaja avtomatično.
V tebi so tvoja dejanja, misli, možgani in organi. Torej stvari, ki jih potrebuješ za življenje.
Kdo sem jaz? Kaj bi dejal?
Jaz sem jaz!
Kaj to pomeni?
Jaz sem jaz in ne nekdo drug! Jaz nisem Johanna. Ostanem Nahele, tudi če bi se oblekel kot nekdo drug. Še vedno sem oseba, kot sem bil včasih.
Kaj vse sodi k jazu?
Tvoja mnenja o drugih. Nekdo bi lahko mislil: „Tako trapast je!“. Drugi pa: “Je moj najboljši prijatelj in ga imam zelo rada!“
Kaj še sodi k jazu?
Tvoj značaj. Kdo si.
To drži.
Kar ti je všeč.
Še kaj?
Tvoj videz.
Zunanjost ni vse.
Tvoj videz ni to, kar si. Moj videz se ves čas spreminja, »jaz« pa ostaja nespremenjen. Ni odvisen od tega, kakšen je nekdo po videzu. Odvisen je od tvojih misli.
Predstavljajte si, da bi imeli drugačno barvo kože. Bi se počutili drugače, ali bi to še vedno bili vi?
Meni je moja barva kože všeč. Ščiti me pred soncem.
Kaj pa če izgubiš nogo ali roko? Mislim, da lahko v tem primeru poiščeš druge interese in hobije. Toda »jaza« in tega, kar znaš … Jaza – tega pa ne moreš spremeniti.
Na znotraj ostaneš enak, še vedno se obnašaš kot si se, tudi če si brez noge. Še vedno imaš svoje občutke in misli. Vse to je del tebe.
Tvoj »jaz« ni odvisen od tvojega videza, ampak prihaja od znotraj. Na primer, tudi če dobiš novo srce, je tvoj »jaz« običajno v tvoji glavi in duši. Prepričana sem, da je »jaz« tudi v tvojih možganih.
Ali bi bila potem nekdo drug? Fee, kaj ti misliš?
Pravzaprav ne verjamem, da je tako. Tvoji spomini in misli so v tvojih možganih. Tudi če bi dobil drugo srce, bi še vedno bil ista oseba.
Torej tudi ti misliš, da se tvoj »jaz« nahaja v možganih?
Da, ker so tam tvoji spomini in vse, kar veš.
Isis?
V polovici možganov so tvoje izkušnje, kar si izkusil in to, kar si. Zato mislim, da bi še naprej ostal enak. Vendar pa tega v resnici ne morem zagotovo vedeti.
Torej se tvoj »jaz« nahaja v glavnem v možganih in v srcu?
Mislim, da se to, kar počneš, nahaja v tvojih možganih, v tvoji duši in srcu pa so prijateljstva in to, kako ste bili vzgojeni. Očitno je to v tvojem srcu in duši.
Prepričana sem, da je »jaz« skoraj povsod, kajti vse, karkoli počneš, je del tebe.
Torej, vsak del tvojega telesa pripada tebi in tvojemu »jazu«. To pripada tebi.
Zavedaš se samega sebe. To prihaja iz …
Iz tvoje glave?
Da.
Če bi bil nenadoma tvoj videz drugačen, bi se verjetno tudi malo drugače obnašal. Če si se spremenil, ti morda nekatere stvari ne ustrezajo več in jih boš verjetno spremenil.
Si potem to še vedno ti ali ne?
Da, v notranjosti že, ampak mislim, da se boš obnašal drugače.
Tvoj »jaz« pa bi ostal enak?
Da.
Ste že kdaj imeli občutek, da niste podobni samim sebi?
Niti ne.
Ste kdaj imeli občutek, da to niste več vi?
Včasih.
Včasih se obnašaš nenavadno in imaš občutek „To nisem jaz. Takšne se ne prepoznam.“ To je tudi močno odvisno od obnašanja drugih, kaj mislijo in občutijo.
OSTANE JAZ VEDNO ENAK?
Da! »Jaz« ostane vedno enak! Znotraj sebe ostaneš enak, spremeniš se le na zunaj.
Torej meniš, da se notranjost ne spreminja?
Ko sem se v šoli česa naučil … Na primer, če sem prej veroval v Jezusa, zdaj pa v Budo, je moja vera v Jezusa izginila, namesto tega pa imam novo vero. Torej jo lahko zamenjam. Toda v resnici ne morem nečesa odvzeti. Ohrani se v tvojem spominu.
Nekaj se lahko spreminja, toda v določenih stvareh vedno ostaneš ti.
V katerih stvareh? Kaj ostane enako? Kaj ostane povsem enako? Kaj ostane identično? Nič? Ali meniš, da čisto nič?
Pravzaprav nič ne ostane povsem enako, ker se vse širi in povečuje.
Torej meniš, da prav nič ne ostane enako? Kaj mislite drugi o tem?
Tako je … Tvoj »jaz« se lahko spreminja, toda zelo malo. Lahko se spreminjaš, toda zelo zelo malo.
Torej, tvoj »jaz« je sestavljen iz številnih sob in ena od njih je namenjena mišljenju. Način mišljenja se je spremenil. Razmišljaš o različnih stvareh, počneš različne stvari. Tvoj »jaz«, tvoja dejanja so se prav tako nekoliko spremenila, ker si pridobil nova znanja. Toda »jaz« – kakršen si in kdo si -, skoraj vedno ostane enak.
Se strinjate s tem?
Človek ima razvit »jaz«. Odvisen je od tega, kar počnemo. Ni mi treba obiskovati filozofije. Lahko bi obiskoval tudi samo angleščino, kot sem jo lani. Toda ni mi bila všeč. Potemtakem je »jaz« tisto, kar šteje, ko gre za to, kar želiš in kar ne želiš.
Kaj pa »jaz« pomeni tebi?
Da si drugačen.
Torej gre za razlike?
Da.
Za razlike med osebami?
Da.
To je samo po sebi protislovje. Ker je prej dejal, da »jaz« ostane vedno enak. Če bi nenadoma odletel na Japonsko, bi se »jaz« spet spremenil.
Torej »jaz« ne ostane vedno enak?
Vedno je enak! »Jaz« ostane enak. Spremeni se samo v odnosu do stvari.
Da, toda »jaz« je predvsem odvisen od stvari, ki si jih želiš. Zato se »jaz« malo spreminja.
Torej je »jaz« povezan s hotenjem?
Da.
Hotenjem, življenjem … malo pa tudi z zunanjostjo.
Brez svojega »jaza« ne bi mogli obstajati.
Če se tvoj »jaz« nenadoma spremeni, tvoje življenje spremeni tebe.
KAJ MISLIŠ O FILOZOFIRANJU?
Zelo mi je všeč. Je precej preprosto. Lahko govoriš o vsem in resnično lahko izraziš svoje občutke.
Filozofiranje ti daje dober občutek?
Da.
Torej ti je všeč?
Da.
In Shivesh?
Tudi jaz rad filozofiram. Lahko govoriš o stvareh, ki si jih drugače ne bi upal povedati. Misli kar silijo iz tebe. O teh stvareh lahko govoriš odprto, kajti če se ti kdo smeji, učitelj tega ne bo dovolil. Svojemu razumu lahko daš prosto pot.
Med filozofiranjem se res počutiš svobodno in varno?
Da.
Zdi se precej preprost predmet za pogovor. Toda, ko dobro premisliš, se izkaže, da je zelo težek. Toda meni je to všeč in zdi se mi zanimivo sodelovati pri tem.
Zdi se, kot bi nenadoma govoril drug jezik. To je zelo težko pojasniti.
Lahko govorim iskreno. Zares lahko izrazim svoje mnenje.
Nič nenavadnega ni, če povemo kaj nenavadnega.
Spoštujemo drug drugega.
Resnično razmisliš o stvareh in potem dejansko veš, kaj pomenijo. Lepo je o teh stvareh govoriti z drugimi.
Tudi meni je zelo všeč, ker lahko ugotoviš, kako drugi ljudje čutijo in mislijo. Lepo se je pogovarjati z nekom o kateri koli temi, še zlasti v skupini.
Rad razpravljam z drugimi, ker slišim različna mnenja in razmišljam o njih. Ker lahko obstajajo različni odgovori.
Super je slišati različna stališča.
Da lahko govorimo z drugimi o teh stvareh, je lahko tudi pravo olajšanje.
Da, lahko govoriš o vsem, celo o stvareh, ki jih običajno ne bi delil. Razen preklinjanja.
S filozofiranjem imate že nekaj izkušenj. Kaj je pri njem drugače v primerjavi z drugimi predmeti?
Pri pouku se učimo osnovnih predmetov in ne razmišljamo širše. Pri filozofiranju pa razmišljamo širše. Ne gre za računanje, branje ali pisanje, ampak razmišljaš. Razširjamo svoje misli.
Pri pouku se učimo in imamo predmete, pri filozofiji pa razmišljamo o vprašanjih. Brez vprašanj ne moreš filozofirati. Pri pouku se učimo snov, pri filozofiranju pa samo mislimo.
Praviš, da ne bi mogli filozofirati brez…?
Spraševanja!
Zakaj je tako pomembno?
Kajti če… Kajti če ne zastaviš vprašanja, ne dobiš odgovora.
Ko zastaviš vprašanje, se prične mišljenje. Potem stvari dejansko premisliš. Pri filozofiranju zelo veliko razmišljaš. To počnemo v miru, da lahko dobro premislimo. Spoznaš misli drugih. To je zelo zabavno in lepo.
Vam lahko filozofiranje kako koristi?
Da, bolje lahko razmišljaš, pa tudi bolje poslušaš. Ko poslušaš mnenja drugih, postaneš tudi boljši poslušalec. Boljši mislec pa postaneš, ker gre pri filozofiji za razmišljanje.
Večinoma zastavljamo vsakdanja vprašanja in potem nekam pridemo. Zbiramo misli in spet pridemo naprej, tako kot vlak, ki pelje skozi pokrajino.
Podnapis (SRT)
Prevod in priredba: Tanja Pihlar in www.zofijini.net