22. 12. 2020 Filozofija za otroke, Vaje

Beseda, ki odpira vrata

V mesto je prispel tujec. Dolgo je potoval, bil je utrujen in lačen. Srečal je nekega moža in mu dejal: „Ne spoznam se v tem mestu. Mi lahko poveš, kje bi lahko dobil kaj za pod zob?“ „Pojdi naravnost in prišel boš do hiše, ki ima na strehi vetrnico. Trikrat potrkaj na vrata in reci:

ʻSimsalabim, jaz sem tisti, ki ga pričakujete.“ Tujec se mu je zahvalil in se odpravil na pot. Storil je, kot mu je svetoval mož. Vrata so se takoj odprla in pospremili so ga do njegove sobe.

„Vse je pripravljeno za vas. Veseli nas, da ste prispeli. Pečenka je že gotova. Prosim, sedite za mizo.“ Tujec se je začudil, da so ga tako lepo sprejeli. Soba je bila že pripravljena zanj. Jed je bila na mizi in res je bilo videti, da so ga pričakovali. Ni veliko spraševal, pošteno se je okrepčal in se kmalu odpravil v posteljo.

Kmalu zatem ga je prebudil strahoten hrup. Zaslišal je razburjene glasove, ki so prihajali iz gostilniške sobe, in ropotanje. „Pojdi proč, tu nisi zaželen. Mi ne sprejemamo tujcev!“ je nenadoma zaslišal. „Glej, da se spraviš proč, ti lump!“

Tujec, ki so mu poprej ponudili prenočišče, ne da bi ga karkoli vprašali, se ni dobro počutil v svoji koži. Kako je mogoče, da so ga kot tujca tako vljudno sprejeli, zdaj pa nekoga, ki išče sobo, zmerjajo za tujca in ga nočejo sprejeti? Tega si ni znal razložiti.

Ker mu to ni dalo miru, je vstal iz postelje, se oblekel in se odpravil v gostilniško sobo. Povprašal je gostilničarja: „Povejte mi, zakaj ste bili tako prijazni z mano? Saj me sploh ne poznate. Tujec sem in pravkar ste nekomu, ki je potrkal na vaša vrata, dejali, da ne sprejemate tujcev. Tega ne razumem. To ni prav. Kje je tu pravičnost?“

„Toda, moj gospod, z vami je povsem drugače, Vi za nas niste tujec. Poznali ste besedo, ki odpira naša vrata. Vi ste dober mož.“

„Kako lahko to veste?“ je vprašal tujec.

„Poznali ste besedo.“

„Poznal sem besedo, ampak vi me niste poznali,“ je odvrnil tujec.

„Ne bi poznali besede, ki vam je odprla vrata, če se ne bi družili z ljudmi, ki jih cenimo.“

Tujec tega ni mogel razumeti, kajti ni vedel, kaj gostilničar želi povedati z besedami, „če se ne bi družili z ljudmi, ki jih cenimo“. Krivica ga je tako močno prizadela, da je še isto noč odšel iz mesta.

____________________________________________

Zgodba ponuja več izhodišč za pogovor z otroki in obravnava več različnih filozofskih tem.

Načrt pogovora: besede

  1. Ali so besede lahko resnične ali zmotne?
  2. Ali obstajajo resnične / zmotne besede?
  3. Ali lahko besede kaj povzročijo?
  4. Ali poznaš kakšne besede, ki nimajo pomena?
  5. Ali obstajajo dobre in slabe besede?
  6. Ali si si že kdaj izmislil kakšno besedo?
  7. Ali obstajajo kakšne besede, ki nekaj pomenijo samo tebi?
  8. Ali obstajajo kakšne besede, ki nekaj pomeni samo tebi in tvojim prijateljem?

Načrt pogovora: dobro

  1. Ali je mogoče, da je neko dejanje dobro, čeprav nekomu škoduje?
  2. Od česa je odvisno, ali je neko dejanje dobro ali slabo?
  3. Ali lahko vedno rečemo, ali je neko dejanje dobro?

Vaja:

Pojasni razlike v rabi besede „dobro“

  1. To je bil dober izgovor.
  2. Imeli so dober razlog, da so zamudili pouk.
  3. Predstava je bila res dobra.
  4. Dobro se imej.
  5. Dobro ti je uspelo ponarediti očetov podpis. V šoli ne bo nihče niti pomislil na to, da si ga ti podpisal.
  6. Preizkusila sem Sonjin recept in kolač je bilo resnično dober.
  7. Izmisliti si moram dober izgovor.
  8. Učiteljica mi je na koncu šolske naloge napisala oceno „dobro“.
  9. Pri zdravniku sem čakala na pregled dobro uro.

Načrt pogovora: tujec

  1. Ali si že kdaj obiskal kako tuje mesto / tujo državo? Poročaj o tem, kako je bilo.
  2. Ali si že kdaj bil kje tujec oziroma tujka?
  3. Kako si se počutil kot tujec oziroma tujka?
  4. Komu rečemo, da je tujec / tujka?
  5. Zakaj se je v zgodbi gostilničar vedel različno do obeh tujcev?

Vaja:

Uprizorite zgodbo. Spremenite njeno vsebino in jo uprizorite tako, kot vam je všeč. Razpravljajte o tem.

Vaja: pravično

Povejte, ali je to, kar se je pripetilo osebam v naslednjih situacijah, pravično, nepravično, ali pa ni niti pravično niti nepravično. Utemeljite svoj odgovor.

  1. Jasna ve, kdo je razbil okensko steklo, vendar tega ne bo povedala učiteljici. Zato jo bo učiteljica kaznovala.
  2. Nekdo je razbil okensko steklo. Nihče ni povedal, kdo je to naredil. Zato mora cel razred počistiti šolsko dvorišče.
  3. Luka je mačko povlekel za rep in mačka ga je opraskala po roki.
  4. Karl je našel denar in ga izročil učitelju. Ker se ni nihče javil, da ga je izgubil, ga je učitelj dal Karlu.
  5. Čeprav se Suzana veliko uči, nima dobrih ocen.
  6. Simona se ni učila za preizkus znanja, dobila je odlično oceno.

Prevedla Tanja Pihlar

Filozofske zgodbe

 

Letos zaradi epidemije novega koronavirusa svetovni dan filozofije obeležujemo drugače. Ker se nismo mogli srečati v živo in skupaj razmišljati, smo se odločili, da vam tokrat ponudimo filozofske zgodbe, ki jih boste lahko uporabili pri svojem delu, ko bodo razmere spet dopuščale, ali pa tudi pri srečanjih z otroki na medmrežju. Primerne so za otroke od 6. do 10. leta starosti. Njihova avtorica je priznana univerzitetna profesorica dr. Daniela G. Camhy, predstojnica Inštituta za otroško filozofijo iz avstrijskega Gradca. Filozofske zgodbe obravnavajo različno tematiko – s področja etike, spoznavne teorije, teorije duha in teorije jezika. Vsaki  je dodan priročnik z načrtom pogovora in vajami, ki vam bodo v pomoč pri moderiranju diskusije.

 

Zgodbe lahko natisnete in jih na začetku ure razdelite otrokom. Morda vas bodo spodbudile k temu, da boste skupaj razmišljali o stvareh, o katerih doslej še niste, ali pa se boste dokopali do novega in drugačnega pogleda na kakšno stvar.

 

Veseli bomo tudi vsakršnega odziva in misli, ki se vam bodo porodile med skupnim razmišljanjem in raziskovanjem.

 

Tanja Pihlar

 

Gradivo je prevedeno iz:

 

Daniela G. Camhy (ur.). Von kleinen Mäusen und großen Gedanken. Philosophische Nachdenkgeschichten, Österreichische Gesellschaft für Kinderphilosophie, Graz 2000.