17. 11. 2021 Filozofija za otroke, Vaje

Človek in narava

Avtor: ,

Komu pripada narava?
Ali je človek pomembnejši od narave?
Ali imajo rastline čustva?
Ali imajo vse živali za nas enako vrednost?

„Človek in narava“ ter trajnostni razvoj

Rimski klub je leta 1972 objavil študijo „Meje rasti“, v kateri je izrecno opozoril na to, da so naravni viri omejeni in da se rast svetovnega gospodarstva, svetovnega prebivalstva ter porabe naravnih virov ne morejo nadaljevati v nedogled. Ključni sklepi v tem poročilu so bili:

Če se bodo rast svetovnega prebivalstva, industrializacija, onesnaževanje okolja, proizvodnja hrane in izkoriščanje naravnih virov še nadaljevali v takšni meri kot doslej, bomo v stotih letih dosegli absolutno mejo rasti na našem planetu.

Trajnostno načelo pogosto označujejo kot ravnovesje med tremi stebri – okoljskim, ekonomskim in socialnim, ki vplivajo drug na drugega. Pri prvem stebru gre predvsem za ohranjanje narave in okolja za prihodnje rodove. V nasprotju z ekonomskim in socialnim stebrom je okoljski steber omejen dejavnik. Ali še drugače rečeno: imamo zgolj eno Zemljo. Le če bomo živeli trajnostno, bomo naš planet trajno ohranili za človeštvo. Pomembno vlogo ima pri tem tudi človekov vpliv na ekosisteme. Zato je ključnega pomena, da že otroci razmišljajo o svojem odnosu do narave in preiskujejo, kakšna sta pomen in vrednost živali ter rastlin.

„Človek in narava“ ter filozofija

V stari Grčiji so z izrazom „narava“ označevali vse, kar sploh biva. Tudi človek sodi k pojmu narava, ki ne zajema zgolj celote bivajočega, ampak tudi njegov ustroj. Grški filozofi so naravo opredelili kot to, kar tvori bistvo neke stvari in določa njen razvoj. Gre torej za to, kar je „v naravi stvari“ in jo s tem določa. Poleg tega so stari Grki poznali še drugo urejevalno načelo – človekovo ustvarjalno naravo, ki se kaže v tehniki, umetnosti in zakonih, ki jih postavlja človek. Človek je potemtakem tudi sam ustvarjalec in se po tem razlikuje od ostale narave. Zavestno lahko posega v naravno dogajanje in ga aktivno oblikuje. Vse do srednjega veka je veljalo prepričanje, da njegove stvaritve izražajo božansko harmonijo z naravnimi pojavi. To se je spremenilo v obdobju razsvetljenstva. Dobro poznano Descartesovo geslo “Mislim, torej sem” izraža to, čemur pravimo danes kartezijanski obrat – človek se je osvobodil božjega pratemelja. Descartes je uvedel tudi ostro razlikovanje med duhom in materijo, ki je brez smotra; na materijo se nanaša duh in je sposoben razkrivati njene uganke. Narava je vedno bolj postajala predmet človekovega raziskovalnega duha, ki jo je želel obvladati in izkoriščati. Sočasno z empirizmom pa se je pojavilo tudi nasprotno gibanje; njegov cilj izraža Rousseaujevo vodilo “Nazaj k naravi!” in je doseglo svoj vrhunec v filozofiji romantike.

Komu pripada narava?

“Narava pripada vsem, ker vsi živijo v naravi.” Max, 8 let
“Če bi bila narava od nekoga, bi mu pripadalo vse, tudi ljudje.” Ana, 9 let
“Kako naj jemo ribe, če jih ne smemo loviti. Ne smemo jih preveč uloviti. Potem se lahko rodijo nove.” Anika, 7 let

Otroci imajo že pri dveh letih željo po posedovanju stvari in vehementno razlagajo, kaj vse so dobili. Toda ali lahko posedujemo tudi naravo? Ali pripada narava nam vsem? Učni načrt za osnovno šolo obravnava odgovoren odnos do narave in okolja. Filozofsko vprašanje “Komu pripada narava?”, ki mu je namenjen pričujoč razdelek, spodbuja otroke k razmisleku o tematiki narave, pa tudi o tem, ali lahko komu pripada.

Gradivo in učni pripomočki:

    • kosi blaga različnih barv -zelene, rjave, modre in rumene barve;
    • tri plišaste žabe in krastača oziroma njihove fotografije;
    • Filmček: To je moje!

Če vam ne prikazuje slovenskih podnapisov, kliknite ikono CC in izberite podnapise.

Transkript:

To je moje!

Sredi mavričnega ribnika je bil majhen otok. Na njegovi brežini je ležalo veliko gladkih prodnikov in na gosto je bil poraščen s praprotjo in velikim plevelom.

Na otoku so prebivale tri žabe, ki so se kar naprej prepirale – Nik, Marko in Mojca. Zmerjale so se in kričale druga na drugo od zore pa vse do mraka.

»Ven iz ribnika,« je zaregljal Nik. »Voda je moja!«

»Dol z otočka,« je zakričal Marko. »Zemlja je moja!«

»In zrak je moj,« se je oglasila Mojca, medtem ko se je pognala v zrak, da bi ujela metulja. In tako se je prepir nadaljeval.

Nekega dne se je prikazala velika krastača. Dejala je: »Živim na drugi strani otoka in moram ves dan poslušati vaše kričanje: ʻTo je moje! To je moje! To je moje!ʼ . Nobenega miru ni več, ker se neprestano prepirate. Tako ne gre več naprej.« Nato se je počasi obrnila in odskakljala v gosto rastje.

Takoj ko je izginila, je Nik skočil za velikim črvom in odskakljal proč. Drugi dve žabi sta mu sledili. »Črvi so za vse,« sta jokaje zaklicali. Nik je kljubovalno zaregljal: »Pa ne ta. Ta je moj!«

Nenadoma se je nebo pomračilo in oddaljeno grmenje se je vedno bolj približevalo otoku. Ulil se je dež in ribnik je postal blaten. Voda je narasla in otok je bil vedno manjši, dokler ni naposled skorajda izginil pod njeno gladino. Žabe je postalo močno strah.

Obupane so se oprijele nekaj gladkih kamnov, ki so še štrleli iz vode. A je naraščajoča voda kmalu pogoltnila tudi te.

Naposled je nad njeno gladino ostal le en samcat kamen, na katerem so se zdaj stiskale vse tri žabe. Tresle so se od mraza in strahu. A kljub temu so se počutile bolje – bile so skupaj, delile so si iste strahove in upanje. Polagoma je začela voda upadati. Deževalo je vedno šibkeje in končno je ponehalo.

Toda glej! Velik kamen, na katerega so se iz vode rešile vse tri žabe, v resnici sploh ni bil kamen. Ko so opazile krastačo, so zaklicale v en glas: »Rešila si nas!«.

Naslednje jutro je bila voda spet bistra. Sončni žarki so švignili za srebrnimi ribicami in segli vse do dna ribnika. Žabe so veselo poskakale v vodo in plavale skupaj okoli celega otoka.

In vse tri so se poganjale skupaj za množico metuljev, ki so frfotali naokoli.

Ko so zatem počivale med zelenimi rastlinami, so bile srečne kot še nikoli prej.

»Kako mirno je,« je dejal Nik.

»In kako čudovito,« je pristavil Marko.

»In kaj še?« je vprašala Mojca.

»Ja, in kaj še?« sta se oglasila oba.

»Čisto preprosto,« je dejala Mojca. »In od vseh nas je.«

Dostopno tudi na: https://www.youtube.com/watch?v=Ny25RTHX4vo

Začetna spodbuda:

V sredi kroga oblikujte otok. Za ribnik lahko uporabite kos modrega blaga. Rjavo in rumeno blago ponazarjata obalo in zemljo, zeleno pa grmičevje in travo. Na otoku prebivajo tri žabe, ki se jim pridruži še krastača. Živali lahko tudi vnaprej narišejo otroci. Če imate plišaste živali, jih dajte v vrečo, ki naj si jo otroci med seboj podajajo in ugibajo, kaj se skriva v njej.

Otroci naj si ogledajo posnetek do mesta, na katerem se pojavi krastača. Zgodba govori o treh žabah, ki se med seboj neumorno prepirajo. Vsaka od njih trdi, da samo njej pripada določen del narave – voda, otok in zrak. Nato se prikaže krastača in poskuša zgladiti njihov prepir: “Ves dan moram poslušati vaše kričanje: ʻTo je moje! To je moje! To je moje!ʼ Nobenega miru ni več, ker se neprestano prepirate. Tako ne gre več naprej.« Otroke povprašajte, katero vprašanje bi lahko krastača zastavila prepirajočim se žabam. Vprašanja nato zberite in jih zapišete, lahko jih uporabite tudi med pogovorom. Nato zastavite glavno filozofsko vprašanje: „Komu pripada narava?“

Vprašanja za poglobitev:

      • Ali imaš kakšno stvar iz narave?
      • Ali naravo lahko prodamo? Jo lahko kupimo?
      • Kaj pomeni, če rečemo, da nekaj imamo v lasti?
      • Ali človek pripada komu?
      • Ali je človek del narave?
      • Ali je kakšna stvar, ki pripada vsem / je nima nihče v lasti?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če voda ne bi pripadala nikomur? Kako bi bilo, če ne bi mogli kupovati ustekleničene vode in piti vode, ki priteče iz pipe?

      • Zakaj lahko kupimo košček zemlje, ne moremo pa kupiti zraka?
      • Če ima nekdo košček zemlje, ali lahko počne na njem, kar se mu zahoče?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če koščka zemlje ne bi mogli kupiti, ampak bi si ga lahko samo izposodili?

      • Kako uporabljamo naravo?
      • Kakšna je razlika med uporabljanjem in izkoriščanjem?
      • Kaj pomeni, da varujemo naravo?

Nato naj si otroci ogledajo posnetek do konca. Na koncu so žabe preživele povodenj, vendar – na začudenje otrok – ne na velikem kamnu, ampak na hrbtu modre krastače.

Ustvarjanje

V nadaljevanju lahko otroci na list papirja zapišejo / narišejo kako misel, ki se jim je porodila med pogovorom. Nato naj predlagajo, kako bi krastača lahko pomagala rešiti spor med žabami in kakšen nasvet bi jim lahko dala.

Raziskovanje

Izdelava vodnega filtra

Material: pesek, prod, jogurtovi kozarci, igla za pletenje, stekleni kozarci od marmelade. Otroci naj preizkusijo, kako lahko s pomočjo peska in proda odstranijo umazanijo iz blatne vode. Vendar takšna voda ni primerna za pitje, saj s filtriranjem nismo odstranili tudi patogenih mikroorganizmov.

Vprašanja za raziskovalno skupino:

      • Kolikšen del našega planeta sestavljajo vode, gozdovi, puščave, mesta, obdelovalne zemlje ipd.?
      • Koliko časa lahko živimo ljudje brez hrane, vode in kisika?
      • Zakaj številni ljudje nimajo dovolj vode / življenjskega prostora / obdelovalnih površin za pridelavo hrane?
      • Ali obstaja več vrst vode? Katere vrste poznate? (Sladka voda, slana voda, deževnica, pitna voda …)

Različice

Miselna spodbuda: Otrokom predvajajte posnetek valovanja morja in jih vprašajte, kakšne so njihove izkušnje z morjem. Nato nadaljujte s pripovedovanjem zgodbe o dveh ribah:

Na morskem dnu sta se dve ribi pogovarjali med seboj. Ena od njiju je dejala: “Glej, prejšnji teden je nekdo vrgel v morje ogromno mrežo in vanjo so se ujele vse moje prijateljice. Ostala sem čisto sama s teboj. Povej mi, ali smejo ljudje početi takšne stvari? Od koga je pravzaprav morje?”

“Ali je narava darilo?“

Otroci naj pobarvajo in okrasijo kartonske škatlice ter iz njih izdelajo skrinjice za zaklad. Na skupnem sprehodu v naravo naj naberejo različne naravne predmete, ki se jim zdijo privlačni in jih nato shranijo v skrinjicah.

Ali je človek pomembnejši od narave?

“Narava je pomembnejša.” Roza, 7 let
“Ne, rekla bi: pol – pol. Narava lahko spet zraste iz semen in vedno znova se rodijo novi ljudje.“ Pia, 9 let

Otroci pogosto povsem spontano odgovarjajo, da bi lahko narava obstajala brez ljudi, ljudje pa ne bi mogli živeti brez narave. Ko jih povprašamo po konkretnih primerih, se jim zdijo ljudje pomembnejši od rastlin. Za miselno spodbudo smo izbrali dilemo, ki je otrokom blizu iz njihovega vsakdanjega življenja.

Učni pripomočki:

      • slike in fotografije gozdov, parkov in otroških igrišč.
      • lističi za glasovanje

Dilema: Prebivate v kraju, ki ga obdaja velik gozd, vendar nima otroškega igrišča. Zato so se odločili, da bodo zgradili veliko novo igrišče s številnimi tobogani in gugalnicami. Vendar pa bo treba za to posekati veliko starih dreves. Ponudijo vam možnost, da lahko odločate o tem, ali naj v vašem kraju zgradijo novo igrišče ali ne. Za katero možnost bi glasovali?

Vsak otrok naj glasuje tako, da svojo izbiro napiše na listek in ga odda, ne da bi ga opremil z imenom. Nato preštejte glasove in pričnite skupno raziskovanje s pogovorom o izidu glasovanja. Glede na to, katera možnost je dobila več glasov, lahko zastavite naslednje vprašanje:

      • Ali je človek pomembnejši od narave?
      • Ali je narava pomembnejša od človeka?

Vprašanja za poglobitev

      • V mestu je velik park, vendar otroci v njem ne smejo hoditi po travi in brcati žoge. Zakaj to ni dovoljeno? Kaj menite o takšnih prepovedih?
      • Ali so drevesa in travniki pomembnejši od otrok?
      • Miselni eksperiment: Kako bi bilo, če človek ne bi smel posegati v naravo? Bi lahko brez tega sploh živel?
      • Ali je prav, da ljudje sekamo drevesa?
      • Ali je kakšna razlika med tem, če drevo poseka človek ali če ga podere bober?
      • Ali drevesa lahko kaj občutijo?
      • Ali kdaj občutiš sočutje do drevesa?
      • Ali moramo varovati naravo? Pred čim jo moramo varovati?
      • Ali človek potrebuje naravo? Za kaj jo potrebujemo?
      • Ali narava potrebuje človeka?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če na Zemlji ne bi bilo več nobenih ljudi? Ali bi bila narava še vedno pomembna? Za koga?

      • Ali je lahko kakšna stvar pomembna, če ni nobenega človeka, ki mu bi bila pomembna?

Ustvarjanje

Otroci naj skupaj izdelajo velik plakat z otroškim igriščem sredi gozda. Vsak naj na list papirja nariše igrala, drevesa ipd., in jih izreže, nato pa jih pritrdite na plakat, ki so ga otroci poprej pobarvali.

Starejši otroci naj izdelajo dva plakata, ki ponazarjata različen odnos človeka do narave – na enem naj bo prikazano varovanje narave in na drugem njeno uničevanje.

Različice

“Ali je človek del narave?”

Miselna spodbuda: Otrokom predvajajte kratke izseke iz filma “Moj Planet“ (Earth, 2009), ki sta ga režirala Alastair Fothergill in Mark Linfield in ga lahko dobite na DVD-ju.

To je najlepši dokumentarni film o življenju na Zemlji vseh časov. Njegovo snemanje je trajalo kar pet let, snemalo ga je več kot 40 snemalnih ekip na 200 različnih lokacijah v 26 državah. Obiskali so tudi kraje, na katerih pred njimi ni bil še nihče. Film prikazuje nedotaknjeno naravo na različnih koncih našega planeta v vseh njenih raznovrstnih podobah. V celem filmu se človek sploh ne pojavi, prav tako ne vidimo ničesar, kar je ustvarila njegova roka.

Ali imajo rastline čustva?

„Rastline niso dobre in ne slabe, nekatere pa so malce nesramne, kot na primer vrtnice s svojimi trni.“ Helena, 8 let
„Ko imajo rože odprte cvetke, so srečne.“ Cilka, 6 let
„Ko rožo odtrgamo, še ni mrtva, ampak je samo brez zavesti.“ Benedikt, 7 let

Brez rastlin ne bi imeli hrane in tudi kisika ne. Otrokom lahko pokažete posnetke Lune, da bi si lahko nazorneje predstavljali, kakšen bi bil naš svet brez rastlin. Pri tej vaji razmišljajo otroci o rastlinskem svetu, spodbujamo jih k čudenju nad raznolikostjo rastlinskih vrst.

Gradivo in učni pripomočki:

      • fotografije različnih rastlin, kot na primer sončnice, vrtnice, koprive, kaktusa, alg, šopka cvetja ipd.
      • Andersen, Hans Christian (1993). Božično drevo. Radovljica: Didakta.

Različice

Otroci naj povedo, ali rože na posameznih fotografijah izražajo kakšna čustva in naj pojasnijo, zakaj so srečne ali žalostne.

Kot uvod v to tematiko je zelo prikladna tudi pravljica Hansa Christiana Andersena Božično drevo. Sredino oblikujte s pravimi cvetlicami in sobnimi rastlinami.

Vprašanja za poglobitev:

      • Ali rastline lahko kaj občutijo?
      • Sprememba perspektive: predstavljajte si, da ste roža. Kako bi se počutili? Kaj bi zaznavali? Ali bi imeli tudi čustva? Katera?
      • Ali rastline lahko jokajo, se veselijo ali smejijo? Kako lahko to pokažejo?
      • Ali rastline lahko mislijo in sanjajo?
      • Ali so lahko hudobne?
      • Ali se lahko med seboj sporazumevajo? Kako?
      • Predstavljajte si pisan travnik s številnim cvetočimi cvetlicami in gozd, odet v pisane jesenske barve. Kakšna čustva vzbujata v vas?
      • S kom se rastline lahko sporazumevajo? Z ljudmi / z živalmi / s soncem?
      • Ali rastline umrejo, ko jih odtrgamo?
      • Ali se rastline pri nekaterih ljudeh bolje počutijo? Zakaj?
      • Ali bi lahko živeli brez rastlin? Ali bi lahko rastline živele brez ljudi?
      • Miselni eksperiment:

Kakšen bil naš svet. če ne bi bilo rastlin? Česa ne bi bilo?

      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če ljudje ne bi več skrbeli za rastline in bi jih pustili, da same rastejo, kot hočejo?

Preberite naslednje misli o naravi:

Če človek resnično ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. (Vincent van Gogh)
Vse naravno – vsaka roža, drevo in žival nas ima za naučiti pomembnih lekcij/stvari, če se le ustavimo, gledamo in poslušamo. (Eckhart Tolle)
Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin. (Kahlil Gibran, misel iz knjige Čista ambrozija).

Vir: https://www.raptas.si/misli-o-naravi/

Katera misel ti je najbolj všeč? Zakaj? Ali jo lahko pojasniš?

Ustvarjanje

Otroci naj okrasijo cvetlične ločke in posadite vanje sončnična semena.

Otroci naj s patomimo predstavijo različne rastline, na primer vrtnico, sončnico, zvonček. Pri tem naj povedo naj, kako se počutijo v vlogi rastline. Pri tem jih lahko fotografirate, da boste imeli to zabeleženo.

Otroci naj iz izdelajo table z napisom “Pozor, umetnina!”. Uporabijo lahko papir velikosti A3, ki ga nato lahko plastificirate. Table naj namestijo na šolsko dvorišče, na travniku, ob ribnik ipd., da bodo z njimi učence in odrasle opozarjali na cvetlice, drevesa, plevel ipd.

Raziskovanje

Srčni utrip drevesa

Otroci naj s stetoskopom poslušajo pretakanje sokov v drevesu. Najbolj prikladen čas za to je spomladi, ko je to najmočnejše.

Vprašanja za raziskovalno skupino

      • Katere sovražnike imajo rastline?
      • Katere zdravilne rastline poznate? Pri katerih boleznih pomagajo?
      • Ali se rastline lahko tudi branijo? Pred kom? Na kakšen način?
      • Ali nas rastline lahko poškodujejo?

Različice

Kakšen pomen imajo rastline za človeka?

Oblikovanje sredine: v sredino položite različne predmete rastlinskega izvora. Otroci naj ugibajo, kaj imajo ti predmeti skupnega. Če ne morejo ugotoviti, jim lahko pomagate z namigom, da na primer kozarec mleka ali par čevljev ne sodita zraven. Nato skupaj poiščite še nekaj drugih predmetov, ki imajo rastlinski izvor.

Ali plevel ni pomemben?

Lenarčič, Sonja (2012). Pravljica o ajdi. Bevke: Smar-team.

“Bog ima rad vse rože, tudi plevel, saj je vse ustvaril.” Lisa, 6 let
“Če ne bi bilo trave in rož, krave ne bi imele ničesar za+ jesti. Potem ne bi mogle dajati mleka in tudi mi ne bi imeli sira in mesa!“ Mark, 6 let

Ali so vse živali enako pomembne?

„Žival je živo bitje, ki potrebuje zelo veliko ljubezni.“ Leoni, 7 let
„Z njimi moraš vaditi, potem se lahko z njimi tudi pogovarjaš.“ Julian, 7 let
„Če je nekaj majhno, zato ni manj vredno. Tudi jaz sem majhna in nisem manj vredna od večjih otrok.“ Lena, 6 let

Podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, uničevanje življenjskega prostora, prekomerno izkoriščanje in nezakonito trgovanje so povzročili izumiranje rastlinskih in živalskih vrst po vsem svetu, kakršnega v zgodovini našega planeta doslej še ni bilo. Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki ga pripravlja Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN) je že vsaka tretja vrsta dvoživk, četrtina sesalcev in četrtina iglavcev ter vsaka osma vrsta ptic. Živali imajo nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnovesja, nepogrešljive pa so tudi za čustveno ravnotežje otrok in odraslih.

Nemški filozof in biolog Andreas Weber v svoji knjigi „Več umazanije! Otroci potrebujejo naravo (Mehr Match! Kinder brauchen Natur)“ piše o tem, kako privlačne so živali za otroke in kako učinkujejo nanje. Njihova bližina krepi zlasti njihovo sposobnost ustvarjanja čustvenih vezi, pomaga jim razvijati empatijo, spodbuja domišljijo, ustvarjalnost ter veselje do življenja. Trdi, da otroci potrebujejo živali, da bi lahko spoznali sami sebe kot človeška bitja: „Ko otroci iščejo druga živa bitja, preiskujejo v resnici svojo lastno življenjsko moč. In ko jih srečujejo, odkrivajo, kaj so sposobni biti sami in tako razvijajo svojo čustveno in kognitivno identiteto.“

Miselna spodbuda

Otrokom predvajajte posnetke oglašanja različnih živali in potem naj ugibajo, katere živali so to. Kot uvod je prikladen tudi sprehod po gozdu, ko otroci ugibajo, katere živalske glasove slišijo. Pozneje lahko vsak napiše, katere živali je slišal in jih razvrsti glede na to, kako so mu všeč. Skupaj lahko sestavite tudi seznam najbolj priljubljenih živali.

Vprašanja za poglobitev

      • Kaj ti pomenijo živali? Kako pomembne so zate?
      • Ali so zate vse živali pomembne?
      • Imajo živali čustva? Ima čustva vsaka žival?
      • Sprememba perspektive: Predstavljaj si, da si komar. Kako bi zaznaval svet? Bi lahko kaj občutil?
      • Ali lahko razumeš živali? Katere?
      • Ali so ribe manj vredne od drugih živali, ker jih ne slišimo?
      • Zakaj ljudje gojimo samo nekatere vrste živali, drugih pa ne?
      • Kako je treba ravnati z živalmi?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi z vsemi živalmi ravnali enako?

      • Ali si že kdaj občutil željo, da bi pobožal kakšno žival? Bi pobožal tudi kačo?
      • Ali je kača manj vredna od psa? Zakaj? / Zakaj ne?
      • Kaj se ti zdi huje – če ubiješ leva ali mravljo?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če na našem planetu ne bi bilo več črvov / mravelj / rib / levov / psov?

      • Ali obstaja kakšna žival, ki sploh nima nobene vrednosti?
      • Kdo ali kaj odloča o vrednosti živali?
      • Ali obstaja med živalmi v naravi kakšna razvrstitev po pomembnosti? Če je odgovor pritrdilen, kdo jo določa?
      • Zakaj v naravi obstaja tako veliko raznolikih živali?
      • Ali je človek žival?
      • Po čem se človek razlikuje od živali?
      • Ali človek sme početi z živalmi vse, kar je zanj koristno?

Raziskovanje

Naredite intervju z osebo, ki ima doma hišnega ljubljenčka. Zastavite ji lahko vprašanja, kot so na primer: Kaj vam pomeni vaša žival? Zakaj jo imate? Kako vaša žival pokaže svoja čustva? ipd.

      • Kakšne razlike obstajajo med hišnimi ljubljenčki?

Vprašanja za raziskovalno skupino

      • Živali, ki rešujejo življenja – katere živali pomagajo ljudem? Kako nam pomagajo?
      • Kakšen pomen imajo čebele za človeka?

Akcija

Jane Goodall je za otroke in mladino zasnovala program z imenom „Korenine in poganjki (Roots & Shoots)“, ki je namenjen vsem, ki se želijo aktivno udejstvovati na področju varstva okolja in varstva živali. Njegov cilj je spodbujati jih k odkrivanju konkretnih izzivov v njihovi skupnosti in okolju ter prispevati k rešitvam po njihovih možnostih.

Skupina, ki jo lahko ustanovite kadarkoli, ima lahko od 2 do 50 članov. Nadene si ime in na kratko opiše načrtovani projekt; registrira se lahko pri Inštitutu Jane Goodall. Več informacij lahko najdete na spletnih straneh www.rootsandshoots.org

Različice

„Kaj je žival?“

Miselna spodbuda: na obisku živalskega vrta fotografirajte živali in nato fotografije uporabite pri skupnem raziskovanju – položite jih v sredino kroga.

Miselna spodbuda:

McDonell, Patrick (2012). Jaz … Jana. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.

Preberite slikanico „Jaz … Jana“ Patricka McDonnella, ki govori o mali Jani, ki je sanjarila o tem, da bi pomagala živalim. Zrasla je v znamenito raziskovalko dr. Jane Goodall, ki se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja odpravila v afriško džunglo preučevat življenje šimpanzov.

„Ali so živali lahko naši prijatelji?“

Miselna spodbuda: v sredino postavite fotografije otrok s hišnimi ljubljenci. Otroci lahko prinesejo tudi svoje fotografije.

Ali imajo živali dušo?

Varley, Susan (2001). Jazbečeva darila v slovo. Ljubljana: Educy.

Jazbec je zaslutil, da se mu bliža zadnja ura in je vsaki živali poklonil za spomin darilo. Krt, ki ga je zelo pogrešal, se je nekega toplega pomladnega dne odpravil na pobočje, kjer ga je zadnjikrat srečal. Želel se mu je zahvaliti za darilo, ki mu ga je poklonil. „Hvala, jazbec,“ je mehko zašepetal. Upal je, da ga je jazbec slišal. In … morda … ga tudi je.“

POTROŠNJA

Kaj pomeni odpovedati se nečemu?
Koliko je dovolj?
Kaj so odpadki?
Ali bi lahko živeli brez elektrike?
Kaj pomeni mobilnost?

Potrošništvo in trajnostni razvoj

Poglavitni vzrok za številne ekološke probleme, med drugim tudi za podnebne spremembe, je prekomerna poraba energije in naravnih virov po svetu. Kar 80% vseh surovin porabijo v zahodnih razvitih državah. Če bi vsi ljudje na planetu negovali/imeli takšen življenjski slog, bi človeštvo potrebovalo štiri planete. Veliko surovin, ki so nastale v milijardah let, porabi človeštvo v nekaj letih. V tej zvezi so ključni trije pojmi – nadomeščanje, učinkovitost in vzdržnost. Pri prvem pojmu gre za nadomeščanje surovin z drugimi, ki izpolnjujejo enake ali podobne naloge in potrebe ter imajo zato za potrošnike enako vrednost. Učinkovitost je merilo za izkoristek porabljene energije, pri čemer si prizadevamo, da bi s čim manjšo porabo virov dosegli enake cilje. Pojem vzdržnosti v kontekstu trajnostnega razvoja pomeni, da se odpovemo potrošnji oziroma jo omejimo. V preteklih desetletjih so bili doseženi številni uspehi predvsem na področju učinkovitosti. Vendar se kljub temu poraba virov na številnih področjih ni zmanjšala, ampak je še narasla, ker je povečana potrošnja presegla učinke varčevanja. Prizadevanja na področju učinkovitosti so pomembna, saj brez vzdržnega življenjskega sloga ni mogoče reševati ekoloških problemov. Toda kaj pomeni “vzdržen življenjski slog”? Osnova za spoprijem s to tematiko sta vprašanji „Kaj pomeni odpovedati se nečemu?“ in „Koliko je dovolj?“.

Potrošnja in filozofija

Potrošnja, s tujko konzum (lat. consumo), na splošno pomeni uporabljati, porabljati, použiti, preživeti. V tem smislu obstaja potrošnja že odkar obstaja človek. Potrošnja, kot razumemo danes ta izraz, je sorazmerno nov pojav in je dobila svoj pomen šele z industrializacijo in masovno proizvodnjo. Pogosto ima negativen prizvok in je povezana z grškim izrazom „pleonekteo“ – imam več, imam prednost, sem na dobičku, hočem več imeti, sem pohlepen, lakomen.1 Za Platona, Aristotela in druge grške mislece je življenje človeka, ki si prizadeva samo za obilico dobrin, nenaravno in nasilno. Naravno ima po njihovem prepričanju vedno neko mero, ki je preobilje nima. Človek, ki živi na takšen način, je podoben sodu brez dna in ni nikoli zadovoljen. Ključ do dobrega in uspelega življenja – tako za posameznika kot tudi za skupnost – je tako v zmernosti.

Kaj pomeni odpovedati se nečemu?

„Odpovedati se nečemu je nasprotje od morati in ne od hoteti, namreč, ko nekaj hočeš, vendar ti tega ni treba narediti.“ Linus, 8 let
“Torej, želja je misel, ki jo nujno hočemo. Odpovemo pa se tedaj, ko se odpovemo želji ali nečemu, kar bi radi imeli.” Janez, 8 let

Odrasli se pogosto odpovemo nečemu iz zdravstvenih ali verskih razlogov – na primer alkoholu, cigaretam ali sladkarijam, pri otrocih pa gre običajno za prostovoljno odpoved potrošnji. Tako se na primer na šolskem izletu odpovedo uporabi mobilnega telefona in imajo zato več časa za skupna doživetja. In kaj pomeni otrokom odpovedati se nečemu za druge? Se pravi, kaj pomeni, ko nečesa zavestno ne storijo ali ne vzamejo, da bi lahko imeli tudi drugi?

Miselna spodbuda

Otrokom preberite naslednja dva prispevka o znanih osebah, ki sta se zavestno nečemu odpovedali.

Prvi prispevek govori o ruskem matematiku Grigoriju Perelemanu, ki je pred leti rešil enega od sedmih največjih matematičnih problemov na prelomu tisočletja, za kar mu je Ameriški inštitut za matematiko ponudil nagrado v višini milijon dolarjev (okoli 800.000 evrov). Pereleman, ki je svoje odkritje objavil na spletnih straneh, se je odpovedal nagradi. Nagrada in denar mu nista ničesar pomenila, niti ga niso zanimala draga oblačila, avtomobili in potovanja. Ni se želel pojavljati v javnosti.

Drugi prispevek govori o kanadskem športniku Lawrenceju Lemieuxu, ki se je odpovedal zlatemu olimpijskemu odličju/osvojitvi zlate olimpijske medalje, da je lahko rešil druge tekmovalce, ki so se znašli v smrtni nevarnosti.

Vir: »Ruski matematik odklonil nagrado milijon dolarjev«
https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/ruski-matematik-odklonil-nagrado-milijon-dolarjev.html 
»Zlato olimpijsko medaljo je spustil iz rok in rešil življenje«
https://siol.net/sportal/drugi-sporti/zlato-olimpijsko-medaljo-je-spustil-z-rok-in-sel-raje-pomagati-video-479009

Vprašanja za poglobitev:

      • Ali si lahko predstavljaš, zakaj sta se ruski matematik in kanadski športnik odpovedala nagradi?
      • Zakaj se ljudje odpovedo nekaterim stvarem, ki bi jih lahko imeli?
      • Ali si se že kdaj zavestno čemu odpovedal?
      • Ali se ti zdi težko / lahko odpovedati se nečemu? Od česa je to odvisno?
      • Če nečesa ne moreš imeti / ne smeš imeti, ali to pomeni, da si se temu odpovedal?
      • Če nečesa sploh nočeš imeti, ali to pomeni, da si se temu odpovedal?
      • Ali se lahko nečemu odpoveš, ne da bi to storil namenoma?
      • Čemu bi se lahko odpovedal?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi se tem stvarem (gl. odgovore na prejšnje vprašanje) odpovedali tudi vsi druge? Kakšne bi bile posledice tega – dobre ali slabe?

      • Čemu se nikakor ne bi mogel odpovedati?

Sprememba perspektive:

      • Kako bi se počutil, če bi se tem stvarem (gl. odgovore na prejšnje vprašanje) vendarle moral odpovedati? Kaj bi naredil? Kaj bi se zgodilo?
      • Ali so kakšne stvari, katerim se lahko nekateri odpovedo, drugi pa ne? Od česa je to odvisno?
      • Čemu bi se lahko vsakdo odpovedal? In čemu se nihče ne bi mogel odpovedati?

Ustvarjanje

Otroci naj na lističe narišejo / zapišejo nekaj stvari, ki bi se jim lahko za en dan odpovedali. Nato jih položite v sredino. Vsak otrok naj sestavi zase tedenski načrt, čemu se bo kateri dan v tednu zavestno odpovedal in naj nalepi lističe na posamezne dneve.

Akcija

Otroci naj se skupaj dogovorijo, čemu se bodo za določen čas vsi odpovedali, na primer gledanju televizije.

Za domačo nalogo naj spodbudijo svoje starše, da se bodo vsi skupaj nečemu odpovedali, denimo, da ne bodo določen čas uživali sladkarij.

Raziskovanje

Vprašanja za raziskovalno skupino

      • Kaj pomeni beseda post?
      • Raziščite, kaj sta ramazan pri muslimanih in štiridesetdnevni post pri kristjanih za veliko nočjo. Zakaj se verniki tedaj postijo?
      • Povprašajte svoje stare starše, prababice in pradedke, kako je bilo v času njihovega otroštva – katerim stvarem so se morali odpovedati?

Akcija

Teden dni brez igrač

Otroci v vrtcu naj se za en teden odpovedo svojim običajnim igračam, ki naj jih pospravijo in umaknejo iz prostora. Na prostem naj se igrajo zgolj na igralih, v peskovniku in z naravnimi predmeti.

Različice

Zakaj se nekateri ljudje odpovedo svojim željam?

Gl. Dodatek: Čudežni vrt, kazahstanska pravljica

Nekega dne je reven mož z motiko prekopaval polje in našel zaklad. Ker je v požaru izgubil svojo majhno čredo ovac, ki je bila njegovo edino premoženje, mu je to polje podaril njegov prijatelj. Z njim sta se odločila, da bosta zlato porabila za to, da bodo v puščavi zasadili vrt za reveže. Pravljica govori o odpovedi, želji, deljenju stvari in zadovoljstvu.

Koliko je dovolj?

„Ne potrebujemo tako veliko stvari, ker ne moremo vseh uporabljati.“ Marija, 7 let
„Včasih se moramo posloviti od starih stvari, da dobimo nove, kot na primer nove zobe.” Samo, 6 let
“Ne potrebujemo le strehe nad glavo, ampak tudi ljubezen, starše, sestre in brate. Potrebujemo čustva.” Luka, 7 let

H klasičnim vrlinam poleg razumnosti, poguma in pravičnosti sodi tudi zmernost. Kaj je zmernost? Kaj je v današnjem času prava mera za otroke? Medtem ko je tudi pri nas še vedno veliko otrok, ki nimajo dovolj hrane, pa po drugi strani najdemo otroke, ki v svojih sobah sploh nimajo dovolj prostora za vse potrošne dobrine. Dandanes, ko so družine vse manjše, imata stara starša pogosto zgolj enega vnuka. Zato se ob rojstnih dnevih in drugih praznikih marsikomu poraja vprašanje, katera mera pri obdarovanju je prava.

Gradivo in učni pripomočki:

      • Zgodba „Največja hiša na svetu“ avtorja Lea Lionnija.

Vir: Lionni, Leo (1998). Friderik pripoveduje. Ljubljana: Založba EPTA, str. 31-40.

      • papir in pisemska ovojnica.

Miselna spodbuda

Mali polž je želel imeti, ko odraste, največjo hiško na svetu. Očetu se je to zdelo nespametno in mu je povedal zgodbo o malem polžu, ki je imel enako željo in je našel rešitev, kaj lahko naredi, da bo njegova hiška zrasla. Toda naposled je bila tako velika, da se z drugimi polži ni mogel preseliti na novo zeljno glavo, ampak je ostal čisto sam. Zgodbe otrokom na preberemo do konca, ampak jo prekinemo na mestu, kjer piše: „Bil je ponosen in srečen.“

Na sredino kroga položite lističe papirja, na katere ste napisali pojme kot so – žepnina, sladkarije, gledanje televizije, počitnice, spanje ipd. Poleg njih postavite zaprto pisemsko ovojnico, na katero ste narisali velik vprašaj in v katero ste dali filozofsko vprašanje. Otroci naj s pomočjo pojmov, napisanih na lističih, ugibajo, kako se glasi filozofsko vprašanje, ki je povezano z vsemi.

Vprašanja za poglobitev

      • Kaj pomeni beseda „dovolj“?
      • Koliko je „dovolj“? Ali beseda „dovolj“ pomeni vsem isto?
      • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si situacijo, v kateri ti neka odrasla oseba reče: „Zdaj pa je dovolj!“ Kaj bi naredil, če bi bil na njenem mestu? Ali bi se prav tako odzval?

      • Kaj je nasprotje od imeti dovolj?
      • Kaj pomeni šolska ocena nezadostno?
      • Kdaj ima neka rastlina dovolj vode? Kdaj si se dovolj najedel? Kdaj je dovolj vode v kozarcu, ko jo nalivaš vanj?
      • Ali si lahko izmislite še kakšne nadaljnje primere?
      • Kako lahko ugotovimo, da imamo dovolj stvari?
      • Ali si zadovoljen s stvarmi, ki jih imaš, ali bi jih potreboval več?
      • Ali si lahko zamisliš situacijo, v kateri bi bilo dobro, da bi si želel več stvari, kot jih v resnici potrebuješ?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi vsak prebivalec na Zemlji imel dovolj vseh stvari in ne bi potreboval več ničesar? Kako bi bilo z razvojem? Ali bi še bil mogoč?

      • Ali ste se naučili dovolj stvari? Ste se dovolj ukvarjali s športom? Ste prebrali dovolj knjig?

Ustvarjanje

Vsak otrok naj dobi list, na katerem so tri razpredelnice. V prvo naj vpiše stvari, ki jih ima preveč, v drugo stvari, ki jih ima dovolj in v tretjo tiste, ki jih ima premalo. Nato naj razmisli, kako bi lahko stvari, ki jih ima preveč, delil z drugimi oziroma bi jim jih podaril in kako bi lahko dobil več stvari, ki jih ima premalo. Na naslednjem srečanju si oglejte skupaj sezname in se pogovorite o razlikah med njimi.

Različice

„Kaj potrebujem za življenje?“

Miselna spodbuda: Na sredini oblikujte otok – lahko si pomagate s pladnjem, na katerega ste nalili vodo in nanj položili pesek in školjke. Otroci naj si predstavljajo, da se za daljši čas odpravljajo na samotni otok in smejo vzeti s seboj zgolj sedem predmetov. Vsak naj razmisli, kaj bo vzel s seboj in naj pojasni svojo izbiro.

Miselna spodbuda:

V sredino položite fotografije ljudstev, ki so tesno povezana z naravo in za preživetje potrebujejo zgolj najnujnejše stvari.

Kaj so odpadki?

“Časopisi postanejo smeti, ko jih preberemo. Nekateri pa jih shranijo in potem nekaj naredijo iz njih, na primer z lepilom. Potem to niso smeti.” Hana, 6 let

Odpadki, biološki odpadki, odpadni papir, nevarni odpadki, ponovna uporaba … so nedvomno snov za pogovor v sleherni družini, tudi ko gre samo za to, komu bo pripadla naloga, da odnese iz hiše koš za smeti. Sleherni dan v naših domovih, šoli in vrtcu nastajajo odpadki, zato je pomembno, da otroke vedno znova opominjamo na geslo “Zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj”.

Učni pripomočki:

Vreče za zbiranje odpadke

Miselna spodbuda:

Na sprehodu v naravo naj otroci poberejo odpadke, ki ležijo naokoli. Nato jih skupaj ločite in odvrzite v ustrezne zabojnike; predmete, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, odnesite v zbirni center.

Vprašanja za poglobitev

      • Kje v svojem okolju lahko najdeš odpadke?
      • Kakšne občutke vzbuja v tebi kup odpadkov, ki ga najdeš v naravi? Ali je tako pri vseh ljudeh?
      • Kaj so odpadki?
      • Kdaj neka stvar postane odpadek?
      • Ali obstajajo dobri in slabi odpadki?
      • Ali tudi narava proizvaja odpadke? Sodi na primer kravji gnoj k odpadkom?
      • Ali so odpadki obstajali že od nekdaj?
        • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi prebivali na svetu, na katerem ne bi bilo nobenih odpadkov? Kaj bi se zgodilo s predmeti, ki jih ne bi več potrebovali oziroma jih ne bi več uporabljali?

      • Ali je mogoče, da je neka stvar za nekoga odpadek, za neko drugo osebo pa ne?
        • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si eden izmed otrok, ki živijo na ulici med gorami odpadkov. Kaj bi ti pomenila gora odpadkov? Ali bi bile zate vse stvari odpadki?

      • Kako vplivajo odpadki na zdravje ljudi? Kako vplivajo na živali in rastline?

Ustvarjanje

Večvrednostno recikliranje

Recikliranje pomeni, da iz odpadkov in odpadnega materiala naredimo nekaj novega. Večvrednostno recikliranje (ang. upcycling) pa pomeni, da iz odpadkov ali odpadnih materialov naredimo nekaj novega in boljšega kot so bili prvotni predmet, pri čemer ni več poudarek zgolj na varovanju okolja. Vsekakor je večvrednostno recikliranje že več let v trendu, kot na primer nahrbtniki in torbe, ki so izdelani iz starih ponjav za tovornjake.

Na spletnih straneh lahko najdete številne ideje, kako iz odpadkov izdelati sijajne stvari, za kar lahko uporabite na primer stare bombažne majice in druge ostanke blaga.

Raziskovanje

Vprašanja za raziskovalno skupino:

      • Koliko časa traja, da se predmeti iz različnih materialov – papirnate vrečke, plastične vrečke, steklo, pločevinke ipd., povsem razgradijo?
      • Raziščite, kaj se dogaja s plastičnimi, biološkimi in drugimi odpadki ipd., ko jih izpraznijo iz zabojnikov in pripeljejo v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.

Akcija

Projektni teden odpadki

Tema odpadki je tako obsežna, da ji lahko namenite projektni teden, v okviru katerega si lahko z otroki ogledate bližnji center za ločeno zbiranje odpadkov in jih seznanite s tem, kako potekata predelava biološko razgradljivih odpadkov ter sežiganje odpadkov. Poleg tega lahko organizirate čistilno akcijo v okolici šole in kreativne delavnice ponovne uporabe. Razmislite, kako bi lahko na vaši šoli še bolje poskrbeli za zmanjšanje in ločevanje odpadkov ter njihovo ponovno uporabo.

Različice

„Kaj so nevarne snovi?“

Miselna spodbuda: pri odlaganju in predelavi odpadkov nastajajo strupene snovi, ki so škodljive za ljudi, živali in naravo. Kaj so strupene snovi in kako se razlikujejo od odpadkov? Kot uvod v to tematiko lahko predstavite otrokom različne rastline, ki so sicer zdravilne, a so lahko tudi strupene. Otroke lahko vključite v priprave in naj poiščejo informacije o različnih rastlinah in jih nato predstavijo.

Ali lahko živimo brez elektrike?

„Otroci bi lahko živeli brez elektrike, odrasli pa ne, ker moj oče za delo potrebuje računalnik.“ Lenart, 8 let
„Če bi lahko en dan preživel brez elektrike, bi bilo kul.“ Filip, 9 let

Odrasli se še dobro spominjamo jedrske nesreče v Černobilu, slike porušenih jedrskih reaktorjev so se nam dobro vtisnile v spomin. Mlajše generacije pa se bodo spomnile nesreče v Fokušimi, ko je govora o jedrski energiji. Vsekakor so še vedno deljena mnenja o tem, kateri viri pridobivanja električne energije so najčistejši, imajo majhen vpliv na podnebne spremembe in so najbolj učinkoviti. Nenazadnje je najbolj čista in cenovno ugodna elektrika tista, ki smo jo prihranili.

Miselna spodbuda:

Kot uvod v skupen razmislek lahko služi možganska nevihta o pojmu elektrika. V sredino postavite karto, na katero ste narisali električno vtičnico. Iz papirja izrežite dve puščici in jih položite poleg nje – ena puščica naj bo usmerjena k vtičnici in druga proč od nje. Otroci naj na karte napišejo, od kod dobimo elektriko in kako jo proizvajamo. Poleg tega naj nanje napišejo predmete, za uporabo katerih potrebujemo elektriko. Zatem naj jih razporedijo na ustrezno mesto kot označujeta papirnati puščici.

Učni pripomočki:

      • karte, dve papirnati puščici

Vprašanja za poglobitev

      • Za kaj vse potrebujemo elektriko?
      • Katere stvari ne potrebujejo elektrike?
      • Kako bi opisal elektriko nekomu, ki še nikoli ni slišal zanjo?
      • Kako vemo, da elektrika obstaja?
      • Kaj pravzaprav naredi elektrika s stvarmi?
      • Kakšen pomen ima elektrika za človeka?
        • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi po celem svetu za en dan zmanjkalo elektrike? Kaj bi se zgodilo? Ali bi lahko živeli v takšnem svetu brez elektrike?

      • Ali elektriko potrebujemo za življenje?
        • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si princesa / vitez in živiš v daljni preteklosti. Kako bi preživel svoj dan? Kaj bi bilo drugače kot danes? Kaj bi uporabljal namesto elektrike?

Raziskovanje

Preverite: Koliko žarnic imate doma? In katere električne naprave? Poiščite nasvete za varčevanje z elektriko.

Oglejte si tudi poskuse, povezane z elektriko:

Različice

Ali potrebujemo novoletno razsvetljavo?

Miselna spodbuda:

Med decembrskimi prazniki položite v sredino čajne svečke in fotografije praznično okrašenih hiš z novoletnimi lučkami. Povprašajte otroke, kakšno razpoloženje vzbujajo v njih fotografije. Kaj vse vzbuja v njih praznično decembrsko vzdušje?

Kaj pomeni mobilnost?

„Včasih sem mislil, da ima mobilnost kakšno zvezo s telefonom, zdaj pa vem, da pomeni gibanje“, Linus, 8 let
„Človek potrebuje gibanje, sicer se sploh ne bi mogel več gibati, njegove kosti bi postale negibljive.“ Tanina, 7 let
„Če se vozimo zgolj z avtom, se bomo težko gibali. Bolje je, če se vozimo z vlakom, ker tako varujemo okolje in med vožnjo lahko tudi vstanemo“. Bine, 7 let

Dandanes niso nobena redkost šolarji, ki se s starši odpravijo z letalom na dopust, še nikoli pa se niso peljali z vlakom. Mlajši sorojenci precejšen del prostega časa preživijo sedeč v otroškem avtosedežu, medtem ko starši starejše otroke vozijo na prostočasne dejavnosti. Za številne praznike otroci s starši več več ur preživijo na cesti, da bi lahko praznovali skupaj s sorodniki in drugimi družinskimi člani.

Učni pripomočki:

      • gibljivi kip ali mobil, na katerega so pritrjene fotografije – letala, avtoceste, kolesa ipd.

Miselna spodbuda:

V sredino obesite mobil, ki ste ga pritrdili na primer na notno stojalo in nanj obesite različne fotografije. Nato vprašajte otroke, kaj je mišljeno z „mobilom“ in s katerimi pojmi je povezan.

Poleg tega naj naredijo tudi naslednjo vajo: vstanejo naj s stola in pokažejo, kaj vse lahko naredijo z njim – lahko ga na primer nesejo, prevrnejo, premikajo …, ga gibajo po prostoru.

Vprašanja za poglobitev

      • Kako je mobil povezan z gibanjem?
      • Ali se tudi drevesa lahko gibajo? Kako se lahko gibajo ptice?
        • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si drevo. Ali bi se lahko gibal? Kako bi se lahko gibal? Kako počasi, kako hitro bi se lahko gibal?

      • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si ptica. Kako bi se počutil, ko bi se gibal? Kaj bi bilo drugače kot v prejšnjem primeru?

      • Ali ste že slišali za besedo mobilnost? V kakšni zvezi?
      • Na kakšne načine se lahko premikate z enega kraja v drugega? Kateri vam je najbolj všeč?
      • Kaj občutite, ko sedite v avtomobilu/vlaku/letalu/na kolesu?
      • V katerih primerih je bolje, da se gibate hitreje? V katerih pa počasneje?
      • Kaj pomeni svoboda gibanja?
      • Zakaj potrebujemo gibanje?
      • Ali lahko sedimo doma in se gibamo?
      • Kaj pomeni, če rečemo, da se ljudje še nikoli niso tako veliko gibali?
      • Zakaj nekaterim napravam pravimo mobilne?
      • Kako bi se počutili, če se dolgo ne bi gibali? Kaj bi se zgodilo?
      • Kaj pomeni gibalna oviranost?

Ustvarjanje

Otroci naj vstanejo in naj naredijo naslednje vaje:

Žirafa: zravnajo naj se, iztegnejo celo telo in si predstavljajo, da so veliki kot žirafa.

Palma: spodnji del telesa naj zasukajo na desno stran in zgornji del na levo ter se pri tem zibajo kot palma v vetru.

Želva: počepnejo naj na tla, izbočijo hrbet, roke naj dajo ob telo in si predstavljajo, da imajo oklep.

Otroci si naj si izmislijo še druge načine za posnemanje živali in rastlin.

Na spletnih straneh lahko najdete številne ideje, kako izdelati gibljive kipe ali mobile. Otroci naj raziščejo, zakaj mobil ohrani ravnotežje, čeprav smo nanj obesili različno veliko predmetov.

Raziskovanje

Raziščite, kako hitro tečejo različne živali in kako hitro se premikajo avtomobili, letala, ladje, kolesarji, vlaki ipd. Otroci naj izdelajo kolaž in prikažejo njihove različne hitrosti.

Akcija

Dogovorite se z otroki in njihovimi starši, da bodo nekaj časa prihajali v šolo peš, s kolesom ali z javnim prevoznim sredstvom in tako vsak dan prispevali k varstvu okolja. Redno beležite razdaljo, ki so jo na takšen način premagali in naj za vsak kilometer opravljene poti dobijo štampiljko. Na koncu izdelajte z njimi plakat in nanj napišite, koliko kilometrov so otroci skupaj prehodili.

Različica

„Sadje iz tujih dežel. Zakaj lahko kupimo jagode januarja?“

Miselna spodbuda:

Otroci naj za nalogo med nakupovanjem v trgovini poiščejo pet različnih vrst svežega sadja in zelenjave, ki so jih pripeljali iz tujine. Zapišejo naj si imena držav, od koder izvirajo. Nato na srečanju skupaj z njimi poiščite na zemljevidu države, ki so jih zapisali in jim pomagajte ugotoviti, kakšno razdaljo sta zelenjava in sadje prepotovala do Slovenije. Poskusijo naj ugotoviti, s katerimi prevoznimi sredstvi sta prispela do nas. Zakaj sadje in zelenjavo, ki sicer uspevata tudi pri nas, uvažamo tudi iz drugih držav? Pogosto sta uvoženo sadje in zelenjava celo cenejša od tega, ki jih pridelamo v lokalnem okolju. Kako je to mogoče?

Skupnost

Ali potrebujemo pravila?
Kaj pomeni odgovornost?
Kaj je pravičnost?
Kaj je sočutje?

Skupnost in trajnostni razvoj

Svetovna komisija za okolje in razvoj (t.i. Brundlandska komisija) je leta 1987 v svojem poročilu zapisala:

“Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.” Načelo trajnostnega razvoja torej zahteva skupnost, v kateri so življenjske možnosti pravično porazdeljene. S tega vidika je razvoj skupnosti mogoče le, kolikor sodelujejo vsi njeni člani. Kaj je pri tem mišljeno z razvojem? Da bi lahko odgovorili na to, je pomembno, da najprej razmislimo na ključna vprašanja, povezana s tematiko skupnosti: „Ali potrebujemo pravila?“, „Kaj pomeni odgovornost?“ in „Kaj sta pravičnost in sočutje?“

Skupnost in filozofija

Aristotel je v svojem delu Politika označil človeka kot „zoon politikon“, se pravi, da je po naravi družbeno bitje in biva v skupnosti. Jezik in razum mu omogočata, da lahko življenje v skupnosti oblikuje in ureja z zakoni, ki jih je sam postavil. S tem je človek omejil svojo individualno svobodo, hkrati pa velja, da je skupnost pogoj za svobodo vseh – po pojmovanju starih Grkov šele s tem živi človek v skladu s svojim bistvom. Ta ideja se je uveljavila zlasti v obdobju nemške romantike, v katerem so uvedli tudi pojmovno razliko med „družbo“ in „skupnostjo“. Medtem ko je družba nekaj, kar zgolj na zunaj in z nekim smotrom povezuje ljudi, pa gre pri skupnosti za močnejšo in bolj notranjo povezanost med njimi. V modernem času se je z naraščajočim individualizmom izgubila ideja prave, emocionalno povezane skupnosti. To so dojemali bodisi kot „kolektivizem“, v katerem je posameznik podrejen skupnosti in jo odklanjali ali pa kot pobeg posameznika pred praznino, kar so zavračali kot iluzijo. Namesto prepričanja, da se svoboda in bistvo človeka uresničujeta v skupnosti, se je uveljavilo mnenje, da gre za prisilno skupnost, dano po naravi – ideja, ki jo je najjasneje izrazil Jean Paul Sartre z mislijo „Pekel so drugi ljudje“. Z naraščajočo globalizacijo in digitalizacijo je ideal romantike – „človeška skupnost“ – doživel preporod in ga je treba na novo interpretirati.

Ali potrebujemo pravila?

„V šoli je preveč pravil in pogosto so krivična.“ Moric, 8 let
“Nekateri ljudje zjutraj vstajajo bolj zgodaj in drugi pozneje. Katero pravilo bi moralo veljati za začetek pouka?” Mia, 7 let
“Včasih tudi mi določamo pravila. Vendar pravila, ki so jih postavili starši, bolj veljajo.” Tim, 8 let
“Ne, to ni res. Veljajo pravila, ki so bolj primerna.” Pia, 7 let

Naj gre za družino, šolo ali otroški vrtec, vsaka skupnost ima svoja pravila. Osnova za to, da v šoli in družini upoštevamo in spoštujemo pravila, je skupno soglasje o stvareh, ki zadevajo vsakdanje skupno življenje. Otroci in mladina imajo danes možnost, da sodelujejo pri oblikovanju osnovnih pravil, ki omogočajo sobivanje v šoli in vrtcu.

Gradivo in učni pripomočki:

Miselna spodbuda:

Tako na sliki srednjeveške mitske dežele kot v zgodbi “Vas brez pravil” je prikazana situacija, ko ljudje živijo brez pravil. Namen zgodbe je spodbuditi otroke k razmisleku, kako bi bilo, če bi prebivali v takšni vasi.

Miselni eksperiment: Kako bi bilo, če ne bi bilo nobenih pravil?

Preberite zgodbo do mesta: »Tako ne moremo živeti.« Ko so v vasi odpravili vsa pravila, se je življenje v njej povsem obrnilo na glavo: vsakdo je lahko vzel drugim, kar se mu je zahotelo, otroci so lagali staršem, promet na cesti je obtičal. Naposled so se vaščani zbrali na trgu in ugotovili, da tako ne morejo več živeti. Na tem mestu prekinite z branjem in vprašajte otroke, kaj bi lahko storili vaščani – naj znova uvedejo pravila? Ali obstaja še kakšna druga možnost? Če v vasi spet veljajo pravila, katera bi bila smiselna?

Vprašanja za poglobitev

      • Katera pravila poznaš?
      • Zakaj imamo pravila?
      • Kdo postavlja pravila? Kako dobimo pravila?
      • Ali tudi sam kdaj postaviš kakšno pravilo?
      • Ali bi rad katera pravila odpravil? Katera pa bi rad ohranil? Ali kakšnih pravil ni, vendar pa bi morala biti? Zakaj?
      • Kaj pomeni dobro oziroma slabo pravilo?
      • Sprememba perspektive:

Katera pravila se ti zdijo nepravična? Predstavljaj si, da si oseba, ki se ji zdijo prav ta pravila dobra. Kako bi to bilo?

      • Ali obstajajo pravila, ki veljajo za vse in vselej?
      • Dilema: Poznaš šolsko pravilo, ki pravi, da ne smemo prepisovati. Pri pouku pišete nalogo za ocenjevanje, ki je pomembna za tvojo zaključno oceno pri tem predmetu in ne znaš odgovoriti na pomembno vprašanje. Ponudi se ti prilika, da lahko prepišeš odgovor od svojega soseda, ne da bi učiteljica to opazila. Kaj bi naredil?

Različica dileme: Imamo pravilo, da ne smemo lagati. Tvoj prijatelj / tvoja prijateljica je pri tebi na obisku po nesreči razbil-a dragoceno vazo. Prosi te, da povej svojim staršem, da si jo razbil ti, da ga ne bodo / je ne bodo kaznovali. Kaj bi naredil?

      • Kaj so nenapisana pravila?
      • Ali so nekatera pravila pomembnejša od drugih? Kako lahko ugotovimo, katera so pomembnejša?
      • Kaj je nasprotje od pravila?
      • Ali je beseda „pravilo“ kako povezana s tem, kar je prav?
      • Ali v naravi obstajajo pravila?
      • Kakšna je razlika med pravili in zakoni?

Ustvarjanje

Otroci naj sestavijo seznam pravil za odrasle, za katere bi želeli, da jih upoštevajo. Lahko so tudi šaljiva.

Raziskovanje

Vprašanja za raziskovalno skupino

      • Vprašajte prijatelje, katera pravila veljajo v njihovi družini. Nekaj primerov: Kokakole ne smejo uživati pred dvanajstim letom, nutelo lahko jedo le konec tedna, televizijo lahko gledajo le eno uro na dan ipd.
      • Katera pravila pri jedi poznate? Kako se razlikujejo med različnimi kulturami?

Akcija

Projekt polis – mesto po naših željah

Ta projekt je v okviru pilotnega projekta „Otroci filozofirajo (Kinder philosophieren)“ v šolskem letu 2005-2006 potekal na eni izmed nemških osnovnih šol. Na srečanjih so otroci obravnavali teme, kot so potrebe, skupnost, pravila in dolžnosti, upravljanje, gradnja in oblikovanje lastnega mesta. Na podlagi predstav, do katerih so se dokopali med skupnim razmislekom, so nato izdelali skupaj model mesta s hišami. Naredili so tudi drevo s pravicami in na njegove liste napisali pravila in predpise za meščane. Nazadnje so razpravljali tudi o tem, kako naj upravljajo mesto. Ali potrebuje njihovo mesto kralja? Komu naj pripade ta vloga? Katere naloge bo vsak izmed otrok opravljal v mestu?

Cilj projekta je bil, da otroci razvijajo socialne kompetence in pridobijo izkušnjo, kako je aktivno sodelovati v demokratični skupnosti.

Različice

Ali so lahko pravila in zakoni nepravični?

Miselna spodbuda: Preberite prispevek o Martinu Lutru Kingu v boju za državljanske pravice.

Vir: Wilkinson, Philip in Dineen, Jacqueline (1995). Ljudje : spremenili so svet. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 87-90.

Ali je prav, da kdaj kršimo pravila? Ali potrebujemo za to pogum?

Vir: “Pšenica – najlepši cvet.” V: Ilc, Andrej, ur. 2015. Zlata čebelica : najlepših petdeset. Ljubljana : Mladinska knjiga, str. 166-174.

Kaj je svoboda?

Miselna spodbuda: fotografije ameriškega kipa svobode, obale, hribov, zapora ipd.

Kaj pomeni odgovornost?

„Odgovornost je nekaj, kar moramo delati daljši čas, morda celo vedno. S tem ne moremo preprosto nehati“. Linus, 8 let
“Postati odgovoren je dober občutek, ker so tisti, ki so nekomu dali odgovornost, prepričani, da je dober.“ Manele, 9 let

Neodgovorno ravnanje škodi skupnosti in okolju. S kompetencami kot so „načrtovanje skupaj z drugimi“, „sodelovanje pri odločanju“, „motiviranje drugih, da postanejo dejavni“ spodbujamo otroke k temu, da v okviru svojih zmožnosti prevzamejo odgovornost za skupnost. Ali smo zgolj ljudje odgovorni? Ali so tega sposobne tudi živali?

Učni pripomočki:

      • Fotografije z različnimi motivi na temo odgovornosti – otroška soba, šolska torba, hišni ljubljenčki, otroci na plezalni steni, ki varujejo drug drugega, otroci, ki čuvajo sorojence, otroci, ki so sami v prometu ipd.

Miselna spodbuda

Pisemsko ovojnico in fotografije položite v sredino. V pisemski ovojnici, na katero ste narisali vprašaj, naj bo skrito filozofsko vprašanje. Otroci naj opišejo, kaj je na fotografijah in poskušajo ugotoviti, kaj imajo skupnega in kako se glasi filozofsko vprašanje. Če nihče ne uporabi besede odgovornost, naj eden od njih odpre pisemsko ovojnico in prebere vprašanje. Zatem si še enkrat skupaj oglejte posamezne fotografije in otroci naj pojasnijo, kako so povezane s pojmom odgovornosti.

Vprašanja za poglobitev

      • Za kaj si odgovoren?
      • Odgovorni smo za hišne ljubljenčke. Kaj to pomeni?
      • Ali so tudi živali za kaj odgovorne?
      • Kaj pomeni, če smo za nekaj oziroma nekomu odgovorni?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če v vaši družini ne bi imel nihče nobene odgovornosti? Kako bi lahko živeli skupaj?

      • Ali je dobro, če smo za nekaj odgovorni?
      • Ali je težko biti za nekaj odgovoren?
      • Za kaj so odgovorni odrasli?
      • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si odgovoren za enake stvari kot tvoji starši. Kaj bi to pomenilo zate?

      • Za katere stvari otroci ne morejo biti odgovorni? Kdaj lahko postanejo odgovorni zanje?
      • Ali je mogoče, da ima nekdo preveč odgovornosti?
      • Kako je z odgovornostjo v skupini?
      • Ali lahko prenehamo biti odgovorni za nekaj?
      • Ali je odgovornost kako povezana z odgovorom?

Ustvarjanje

Otroci naj na list papirja, na katerem so tri razpredelnice zapišejo: v eno razpredelnico stvari, za katere so odgovorni otroci, v drugo stvari, za katere so odgovorni mladi, in v tretjo stvari, za katere so odgovorni odrasli.

Otroci naj izdelajo plakat, na katerem naj na eni strani zapišejo nekaj primerov ravnanja, ki se jim zdi odgovorno in na drugo stran primere neodgovornega ravnanja.

Akcija

Razred naj prevzame skupno odgovornost za rastline, ki ste jih skupaj posadili in je treba redno skrbeti zanje. Otroci večinoma radi prevzamejo skrb za akvarij z ribicami ali terarij s plazilci, ki ga imate na šoli.

Različice

„Eden za vse, vsi za enega – kaj pomeni tim?“

„Ljudje in živali so lahko tim, to pa ne morejo biti miške in mačke ali psi in mačke.” Lisa, 6 let
“Če držimo skupaj, smo tim.” Tom, 6 let

Miselna spodbuda:

“Vsi za enega, eden za vse”. To je vodilo treh mušketirjev in naslov slikanice, ki je nastala izpod peresa Brigitte Weninger. Živali se skupaj odpravijo v svet, da bi ga spoznale. Na poti tistim, ki česa ne zmorejo ali ne znajo, priskočijo na pomoč druge živali, ki vsako žival sprejemajo tako, kot je. Njihovo prijateljstvo temelji na sprejemanju in strpnosti.

Vir: Weninger, Brigitte (1995). Vsi za enega, eden za vse. Ljubljana: Založba Kreis.

Kaj pomeni zaupanje?

Miselna spodbuda: vaje za krepitev zaupanja

Otroci naj se razdelijo v pare. Eden naj zapre oči, drugi pa naj ga vodi po prostoru, nato naj zamenjata vlogi. Pri drugi vaji položite v sredino odejo in eden izmed otrok naj se uleže nanjo. Drugi naj odejo primejo, jo dvignejo in naj ga zibajo, nato pa znova položijo na tla. Pri tretji vaji naj eden izmed otrok zapre oči in pade vznak, drugi pa naj ga ujamejo.

Kaj je pravičnost?

“Pravičnost pomeni, da vsak dobi tisto, kar želi.” Neli, 8 let.
“Za mamo je težko biti pravična, ker mora gledati na to, da so vsi otroci zadovoljni.” Manele, 9 let

Pravičnost je za majhne otroke zelo pomembna, čeprav ni bilo dokazano, da imajo večji čut za pravičnost kot odrasli. Prav med sorojenci je vprašanje o tem, ali jih starši pravično obravnavajo, kar naprej na dnevnem redu.

Gradivo in učni pripomočki:

Vir: Brenk, Kristina, ur. (2014). Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, Ljubljana: Mladinska knjiga, 4., prenovljeni natis, 1. ponatis, str. 106-110.

Preberite zgodbo in povprašajte otroke, katere misli so se jim porodile med branjem. Nato nadaljujte z zastavljanjem filozofskih vprašanj.

Fotograf James Mollison je na svojih popotovanjih po svetu posnel vrsto slik otroških sob. Nekatere izmed njih postavite v sredino in si jih skupaj oglejte. Kako živijo otroci? Kakšen je njihov vsakdan? Kaj želijo postati, ko bodo odrasli? Kakšne možnosti imajo, da se jim sanje uresničijo?

Za starejše otroke lahko na lističe papirja napišete provokativna besedila – „Samo jaz sem pomemben“, „Denar je sveta vladar“, „Močnejši ima prav“, „Živim, kot mi je všeč“ ipd.

Kot uvod v tematiko je prikladna tudi naslednja zgodba o pravičnem očetu:

Mlajši moški je na obisku pri starejšem prijatelju, ki slovi po svojem čutu za pravičnost. Opazuje ga, kako ravna s svojimi otroki in se čudi: „Praviš, da imaš vsakega otroka tako rad kot druge. Zdaj pa vidim, da ravnaš z njimi različno. Je to pravično?“ „Pravično je,” odvrne prijatelj, “da se trudim biti pravičen do vsakega otroka in mu dati tisto, kar potrebuje. Če bi ravnal z vsemi enako, bi bilo to nepravično.“

Vprašanja za poglobitev

      • Zakaj lahko pravično delimo stvari, ne moremo pa se pravično gugati ali pravično risati? Na kaj se nanaša beseda pravično?
      • Predstavljajte si, da sem vsakemu od vas dal enako veliko banano. Je to pravično?
      • Vsak od vas lahko sam izbere, kaj želi jesti in kako veliko. Je to pravično?
      • Vsi, ki ste mi danes pomagali, dobite bonbon, ostali pa ne. Je to pravično?
      • Ali je pravično, če z vsemi ravnam enako?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi vaš učitelj z vsemi učenci v razredu ravnal enako? Kako bi potekala na primer učna ura pri matematiki?

      • Ali smo lahko vedno pravični?
      • Kako vemo, kaj je pravično in kaj ni? Kdo odloča o tem?
      • Ali je pravičnost pomembna?
      • Miselni eksperiment:

Kako bi bilo, če bi obstajal planet – imenujmo ga Egoman – na katerem bi bila za vsakogar njegova osebna korist najpomembnejša? Kako bi bilo, če bi prebivali na takšnem planetu? Kako bi živeli?

      • Ali je pravičnost enaka za vse ljudi?
      • Ali lahko občutimo pravičnost/nepravičnost?
      • Sprememba perspektive:

Predstavljajte si situacijo, v kateri z vami ravnajo krivično. Kako bi se počutili?

      • Kaj pomenijo enake možnosti za vse?

Ustvarjanje

Eden izmed najbolj priljubljenih miselnih eksperimentov v filozofiji je „tančica nevednosti“ ameriškega filozofa Johna Rawlsa. Njegov namen je oblikovati pravila v družbi tako, da bi bila pravična do ljudi, ki imajo različen položaj in sposobnosti in da bi imel z njimi vsakdo enake možnosti.

Da bi lahko izvedli eksperiment, naj si otroci predstavljajo, da se sploh še niso rodili. Tako ne vedo, v kakšni družini se bodo rodili – v bogati ali revni ipd., prav tako ne vedo, s kakšnimi sposobnostmi bodo obdarjeni. Izhajajoč od tod naj poskušajo določiti pravila, ki jim bodo omogočala dobro življenje, ne glede na to, kakšna bo njihova prihodnost.

Da bi zamejili miselni eksperiment, izberite za izhodišče manjše skupnosti, v kateri imajo ljudje različen položaj: bogataš in revež, junak in strahopetec ipd. O rezultatih eksperimenta lahko razpravljate tudi v okviru projekta Polis – mesto po naših željah.

Raziskovanje

Vprašanja za raziskovalno skupino

Katere pravice otrok poznate? Ali imajo otroci tudi dolžnosti?

Poiščite na spletu, kako je na slikah ali kipih upodobljena pravičnost.

Različice

“Ali smemo jemati tuje stvari?”

Miselna spodbuda: Ali obstaja kakšna situacija, v kateri bi bilo dovoljeno krasti? To vprašanje načenja zgodba o Robin Hoodu.

Kaj je sočutje?

“Občutimo žalost z nekom, ki je žalosten.” Can 9 let

Empatija je sposobnost vživeti se v neko oseba, se pravi, podoživeti, kaj ta oseba doživlja. Sočutje pa je več od sposobnosti vživljanja, saj hkrati želimo tudi omiliti njeno trpljenje. V tem razdelku je filozofsko vprašanje povezano s socialnimi veščinami – s sposobnostjo pokazati empatijo in solidarnost z zapostavljenimi, revnimi, šibkimi in zatiranimi.

Učni pripomočki:

papir, svinčniki, slike in zgodba o sv. Martinu (gl. Dodatek)

Miselna spodbuda:

V sredino položite sliko sv. Martina in preberite zgodbo o njem. Otroci naj povedo, kakšne lastnosti imajo vojaki, berač in Martin, ki v njej nastopajo, nato pa jih zapišite na lističe in jih položite k posameznim osebam. V sredino lahko postavite tudi srce, ki ste ga zložili skupaj in ponazarja sočutje. Ko končate z branjem zgodbe, ga razgrnite in nadaljujte z zastavljanjem filozofskih vprašanj.

Vprašanja za poglobitev

      • V katerih situacijah si že občutil sočutje z drugimi ljudmi?
      • Sprememba perspektive:

Predstavljaj si, da si Martin. Kaj bi občutil, ko bi videl berača? Kaj bi te pripravilo do tega, da bi mu pomagal?

      • Ali je bil že kdaj kdo sočuten do tebe?
      • Ali si že kdaj doživel, da kdo ni imel do tebe nobenega sočutja?
      • Ali občutimo sočutje zgolj do ljudi? Ga lahko občutimo tudi do rastlin in živali?
      • Kaj občutite, ko ste sočutni? Kako bi opisali ta občutek?
      • Do nekoga občutimo sočutje. Je samo to dovolj?

Dilema:

Predstavljaj si, da si v podobni situaciji kot berač v zgodbi o sv. Martinu. Zelo hladno je in nimaš toplih oblačil, zato lahko hudo zboliš. Mimo pride neki možak in ti podari zgornji del oblačila. Do sem je vse lepo in prav. Toda zdaj srečaš berača, ki ga strašansko zebe. Če mu podariš kos oblačila, ga boš obvaroval pred tem, da bi zbolel, a boš zbolel ti sam. Če pa mu ne podariš oblačila, se bo zgodilo ravno obratno – ti ne boš zbolel, berač pa bo. In če si oba razdelita oblačilo na pol, ne bo imel od tega koristi nihče, saj nihče ne bo dovolj toplo oblečen. Kako boš ravnal?

      • Kakšna je razlika med sočutjem in empatijo?
      • Ali sočutje pomeni, da občutim to, kar občuti neka druga oseba? Če je odgovor nikalen: kaj potem občutim? Če je odgovor pritrdilen: kako je to mogoče?

Ustvarjanje:

Otroci naj narišejo situacijo, v kateri so občutili sočutje. Nato lahko to zaigrajo v paru z drugim otrokom.

Prevod iz:

Eberhard von Kuenheim Stiftung, Akademie Kinder Philosophieren (ur.). (2014). Wie wollen wir leben? Kinder philosophieren über Nachhaltigkeit. München: OEKOM.

Prevedla Tanja Pihlar

  1. Gl. Dokler, Anton (1999). Grško-slovenski slovar. Ponatis. Ljubljana: Cankarjeva založba 1999, str. 622. ↩

Oznake: • • • • • • • • • • • • • • •