6. 9. 2024 Državljanska vzgoja in etika

Spodbujanje prosocialnega vedenja v primerih naravnih nesreč s pomočjo filma Višja sila

Avtor:

POVZETEK

Pričujoči prispevek je primer dobre prakse, uporaben za učitelje psihologije, pa tudi sociologije, državljanske in domovinske vzgoje in etike v osnovnih šolah, v izobraževanju odraslih ali pri tematskih razrednih urah – pri poučevanju vsebin, povezanih z moralo in vrednotami. Kot učno sredstvo uporabimo film (Višja sila, v izvirniku Force Majeure švedskega režiserja Rubena Östlunda iz leta 2014), ki pokaže pomen prosocialnega vedenja v primerih naravnih nesreč, kar lahko aktualiziramo in povežemo z nedavno poplavno katastrofo v Sloveniji. Namen filmske delavnice je, da se učenci ob zelo čustveni izkušnji, ki jo ponuja izbrani film, naučijo, kakšne so tipične človeške reakcije v kritičnih razmerah in kakšne njihove posledice. Če se vživijo v glavna igralca filma z zelo različnima odzivoma, bolje razumejo psihološko ozadje konstruktivnih in nekonstruktivnih vedenj v takšnih primerih. Uvidijo, da se vsak človek v vsakem trenutku odzove »psihologično« – skladno s svojo subjektivno zaznavo sveta in na najboljši možen način, glede na svoje psihično stanje, sposobnosti, spretnosti in glede na pogoje. Poveča se verjetnost, da bi se sami (gledalci oz. učenci), če bi se znašli v kritičnih razmerah, odzvali učinkoviteje, kar pomeni bolj prosocialno in manj proindividualno.

UVOD

Določeni igrani filmi so neprecenljiv vir znanja o človekovem vedenju in doživljanju. Ko sem ugotovila, kako čustveno, pozorno in radovedno vzdušje v razredu ustvari predvajanje odlomka iz igranega filma (zlasti drame s karakterno igro), sem se lotila načrtovanja in pisanja priprav, ki bi mi pomagale bolj sistematično uporabljati film kot učno sredstvo. S filmom znanstvenemu, teoretično-statističnemu pristopu pridružimo »umetniško« dimenzijo: ne zanimajo nas več samo povprečja, splošne zakonitosti in skupne značilnosti (kakor pri prevladujočih psihometričnih psiholoških raziskavah), soočimo se z drugačnim, izvirnim, individualnim. Tako se bolj približamo razumevanju resničnega življenja, saj, kot je zapisal André Gide v romanu Zemeljska hrana: »Ni psihološke resnice, razen za vsak posebni primer.« Istočasno z uporabo filma pri pouku združimo prijetno s koristnim, zabavo z učenjem, kar je najučinkovitejša pedagoška kombinacija« (Curk, 2011).

Filmi širijo znanje in ga povezujejo z vsakdanjim življenjem. Omogočajo empatično vživljanje v igralce, ki se pogosto znajdejo v moralnih dilemah, ob tem pa v gledalcu vzbujajo kognitivno disonanco, ki je idealno izhodišče za oblikovanje in spreminjanje stališč in vrednot. Spodbujajo razmišljanje o sebi, ki je pogoj za samouresničevanje in osebnostno rast, razvijajo družbeno kritičnost in mnogi (kot v našem primeru) tudi prosocialno vedenje (razumevanje, socialno podporo, solidarnost, altruizem) ter višje stopnje moralnosti (po Kohlbergovi šeststopenjski teoriji razvoja moralnega presojanja). Vse to so temelji dobrih medčloveških odnosov.

Film Višja sila je prava zakladnica psiholoških vsebin, ki jih sistematično navedem na koncu prispevka. Pripoveduje o mladi švedski družini (oče Tomas in mati Ebba s sinom in hčerko), ki se odpravi na nekajdnevni zimski oddih v francoske Alpe. Tam pa se zgodi nekaj nepričakovanega: na hotelsko teraso s turisti se nepričakovano vsuje ogromen plaz in jih zasipa. Nekaj trenutkov zatem se izkaže, da je šlo za lažen preplah – plaz ni bil pravi plaz, le oblak prahu, ki ga plaz včasih potiska pred seboj. Tako se nobenemu nič ne zgodi, toda odziv očeta/moža Tomasa do temeljev pretrese svet na videz idealne družinice. Okrog tega uvodnega dogodka se potem cel film odvija presunljiva psihološka drama …

Režiser je prišel na idejo za film, ko je študiral poročila o različnih nesrečah z veliko žrtvami. Bral je o psiholoških odzivih ljudi v takšnih razmerah in pri tem naletel na statistični podatek, da se veliko preživelih parov po nesreči loči. Zakaj? Ker ne zmorejo sprejeti, razumeti in predelati lastnih in partnerjevih reakcij. Napisal je: »Izhodišče filma je vprašanje, ki me že dolgo zanima: kako se ljudje odzovejo v nepričakovanih razmerah, kakršna je katastrofa? /…/ Zgodba je nastala iz anekdote. Pred nekaj leti sta bila moja prijatelja, švedski par, na počitnicah v Latinski Ameriki. Nenadoma so se pred njima pojavili oboroženi moški in začeli streljati. Namesto da bi zaščitil ženo, je mož nagonsko zbežal. Po vrnitvi domov je žena vsakič, ko je popila kozarček ali dva, začela pripovedovati zgodbo … To je podžgalo mojo domišljijo in začel sem raziskovati podobne resnične zgodbe – o ljudeh, ki se znajdejo v izrednih razmerah, o potnikih na potapljajoči se ladji, o turistih, ki jih je zajel cunami ali pa so postali žrtve ugrabiteljev. V takšnih skrajnih razmerah se lahko ljudje odzovejo na popolnoma nepričakovan in zelo sebičen način. Izkazalo se je – o tem obstajajo znanstvene študije –, da se po katastrofi, ugrabitvi letala ali brodolomu veliko število preživelih loči. Zdi se tudi, da moški pogosto ne ravnajo v skladu s pričakovanimi kodeksi viteštva. /…/ Hotel sem raziskati uveljavljeno predstavo, da mora biti moški zaščitnik svoje žene in družine, družbeni kodeks, ki pravi, da se v nevarnosti ne sme umakniti.«

POTEK DELAVNICE Z IZHODIŠČI ZA DISKUSIJO

Glavni igralci: Tomas (oče/mož), Ebba (mati/žena), prijatelja Mats in Fanny.

OGLED ODLOMKA od 0:10:15 do 0:13:40: KRITIČEN DOGODEK

Družina prijetno preživi prvi dan v letovišču. Idilo prekinjajo le hladno zasnežena pokrajina (zadnje dni je močno snežilo), škripanje žičnic, ropot ratrakov in snežnih topov, s katerimi preventivno z obstreljevanjem sprožajo umetne plazove. To, ob ironični (v filmskem jeziku: neempatični) zvočni podlagi Vivaldijevega Poletja, ustvarja napeto, zlovešče vzdušje in občutek, da se bo nekaj zgodilo. In res se drugi dan pripeti nekaj nepričakovanega: na hotelsko teraso, na kateri gostje nič hudega sluteč jejo, pijejo in se pomenkujejo, se nenadoma privali ogromen plaz in jih zasipa. Kot omenjeno v uvodu, pa se nekaj trenutkov zatem izkaže, da je bil lažen alarm – ljudje olajšano nadaljujejo življenje. Problematičen pa postane Tomasov nagonski odziv: ob plazu je z mize pograbil rokavice in mobilni telefon ter zbežal, namesto da bi se odzval na sinove klice na pomoč.

Po ogledu odlomka učence pozovemo, da se čim bolj empatično vživijo v Tomasa in razmislijo o tem, kako bi se (predvidoma) sami odzvali v sorodnem položaju. Odločijo se, ali Tomasovo vedenje obsojajo ali ga razumejo. Veliko ga sprva obsoja, ob ogledu nadaljnjih odlomkov in pogovoru ob njih pa se učenci znajdejo v stanju kognitivnega neravnovesja. Pogosto pride do spremembe odnosa do Tomasovega odziva, v smeri večjega razumevanja nagonskosti odzivanja v kritičnih trenutkih, ko je ogroženo življenje. Učenci Tomasovo vedenje ocenijo na petstopenjski lestvici (zelo obsojam – delno – srednje – delno razumem – povsem razumem), in sicer neposredno po ogledu odlomka in ponovno na koncu delavnice, da uvidijo, ali je prišlo do kakšne razlike.

Dogodku sledijo očitajoči, pomenljivi pogledi, dolgi tihi prizori, v katerih kar »slišimo« kolesje mentalnega procesiranja – vsi so v šoku zaradi Tomasove nenavadne reakcije. Ebba na vsak način hoče, da Tomas prizna svojo »katastrofalno napako«, on pa se brani na vse mogoče in nemogoče načine, da ga je vedno bolj boleče gledati in začne se nam smiliti – začnemo sočustvovati in razumeti. Vedno, ko se s kom srečata in ko Ebba spije kozarček ali dva, prej ali slej načne to neprijetno in delikatno temo in Tomasa spravlja v neobvladljivo zadrego.

OGLED ODLOMKA od 0:23:25 do 0:27:00: TOMAS SE BRANI

V prizoru vidimo Tomasa in Ebbo, kako sedita za mizo v hotelskem baru in se pomenkujeta s parom, ki sta ga srečala tam. Kritični dialog se začne, ko ju ženska povpraša, kako sta preživela dan. Učence pozovemo, naj bodo pozorni na Tomasove obrambne mehanizme in poskušajo ugotoviti, kateri so. Odlomek lahko predvajamo dvakrat. Ob drugem predvajanju analiziramo Tomasove besede, iz katerih so razvidni:

  • Zanikanje in potlačevanje (zanikanje problema in nespominjanje): čeprav mu Ebba verno opisuje, kako se je odzval (in ima, kot se izkaže kasneje, vse tudi posneto), Tomas ponavlja, da ni bilo tako, večkrat eksplicitno zanika: »Ne, nisem. Ne, ne ne, nisem. Nisem naredil tega, ne spomnim se tako.«
  • Racionalizacija (iskanje druge razlage za neustrezen odziv): Tomas postavi na videz retorično vprašanje: »Ali je sploh mogoče teči v pancerjih? /…/ Daj no, teči že ne! /…/ Mislim, da sva še vedno pod vplivom vsega tega, precej pretresljivo je.«
  • Projekcija (prenašanje vira problema na drugega): Tomas reče Ebbi: »Ti si se malo ustrašila /…/ Naj ti vzamem vino.«

OGLED ODLOMKA od 0:46:10 do 0:57:20: MATS POMIRJA PRIZADETI PAR (ponovno še v prizoru od ene ure filma naprej)

Družino v letovišču obiščeta prijatelja Mats in Fanny. Mats pojasnjuje tipične odzive ljudi v kritičnih razmerah, ko zavlada panika, v želji, da bi prizadetima partnerjema pomagal iz očitne stiske. Je primer razumevajočega in razumnega razsodnika in tolažnika, vzor osebnostne čvrstosti ali rezilientnosti. Njegov primer učencem pokaže, kako bi se človek moral odzvati v takšnih pogojih – v idealnem primeru.

OGLED ODLOMKA od 1:02:51 do 1:04:55: KONFLIKT MED MATSOM IN FANNY

Mats in Fanny se v dvigalu pogovarjata o tem, kako bi se sama odzvala na mestu Tomasa. Pogovor je lahkotno komičen: on trdi, da bi se gotovo odzval drugače kot Tomas, ona pa mu z zanimivimi argumenti oporeka. Zanimivo je, da se tak pogovor, ki praviloma preide v (smešen ali tudi resen) konflikt, razvije skoraj vedno, če si film ogledamo skupaj s partnerjem.

Ob prizorih komunikacije, tako med Tomasom in Ebbo kot med Matsom in Fanny, se učimo partnerske komunikacije. Fanny je primer osebe, ki sicer pove, kar misli, a na nekonflikten, prijazen, humoren način, ne komplicira in ne otežuje. Elementi komunikacije so tako transparentni, da ne zahtevajo posebnih komentarjev učitelja.

OGLED ODLOMKA od 1:29:40 do 1:32:31 TOMAS V REGRESU

S svojimi nenehnimi psihičnimi pritiski spravi Ebba Tomasa popolnoma »ob živce«, da doživi regres (neobvladljiv histerični jok), z zametki disociacije: o sebi govori v tretji osebi, tako zelo se ne more poistovetiti s svojim vedenjem. Učenci uvidijo, kako neprimerno je lahko pritiskati na človeka, ki se zaveda svoje napake, a si je še ni pripravljen priznati, saj bi to lahko povzročilo osebnostni zlom.

OGLED ODLOMKA od 1:45:15 do konca: EBBA V PODOBNEM POLOŽAJU KOT TOMAS

Izredno premišljena in pronicljiva je zadnja četrtina filma, ko režiser postavi Ebbo v podoben položaj, v kakršnem je bil Tomas. Nauk je spet tako očiten, da ne zahteva posebnih pojasnil učitelja. Tomas in Ebba z otrokoma, Mats in Fanny ter ostala skupina turistov, se z avtobusom odpeljejo iz letovišča. Šofer je nervozen in kaže, da ga ima tudi malo pod kapo. Čez prelaze in previse vozi tako nespretno, da ob manevriranju na ovinkih avtobus nevarno visi nad prepadom. Ebbi »popustijo živci« in v nekem trenutku zavpije vozniku, naj odpre vrata, ker hoče ven. Zdrvi z avtobusa, ne da bi pomislila na otroka.

Sledi zrela, vzorčna reakcija Matsa, ki v avtobusu vstane in prevzame avtoritarno vodenje. Obrne se na preplašeno skupino turistov, ki jih zajema panika, jih pomiri in organizira, da se ne začnejo brezglavo prerivati, pač pa izstopajo sistematično, eden za drugim, najprej otroci in ženske … Učenci opazujejo njegovo razumno vedenje in se učijo konstruktivnega odzivanja.

Zadnje minute filma se ne dogaja nič drugega, kot da skupina ljudi, ki je izstopila iz avtobusa, v tišini pešači, vsak po svoje zamišljen … Zamišljeni so tudi učenci – gledalci, in redkokdo spregovori, dokler se na ekranu ne konča odjavna špica.

V določenem prizoru, znanem kot »party-scene« (1:23:13 do 1:24:51), je odlično prikazana še ena vsebina, ki pa je zaradi obsežnosti nisem vključila v delavnico, namreč spolni stereotip in spolna vloga Moškega, ki mora biti v vsakem primeru Junak, sicer doživlja socialne pritiske in je stigmatiziran. Vidimo, kako veliko težo to predstavlja moškim in ob tem morda razvijamo večjo toleranco in razumevanje.

PSIHOLOŠKE VSEBINE, KI JIH ZASLEDIMO V FILMU:

  • duševne obremenitve – stresor (plaz) in stres kot odziv organizma na obremenitev;
  • konstruktivni in nekonstruktivni načini spoprijemanja s stresom (Ebba in Tomas);
  • boj ali beg odziv (Tomasov nagonski pobeg s prizorišča nesreče);
  • upad kognitivnih sposobnosti v stresu (Tomas je avtomatično pograbil mobilni telefon, ne oziraje se na sina, ki je klical na pomoč);
  • obrambni mehanizmi: potlačevanje, zanikanje, racionalizacija in projekcija (pri Tomasu);
  • osebnostna čvrstost (izzvanost, angažiranost in notranji nadzor); sodobnejši izraz rezilientnost kot odpornost na stres (Mats v avtobusu);
  • avtoritativno vodenje kot učinkovita strategija vodenja v kritičnih razmerah (Mats);
  • prosocialno vedenje – v korist drugim (Ebba in Mats);
  • egoistično vedenje kot oblika proindividualnega vedenja – v korist sebi (Tomas);
  • spolne vloge in stereotipi ter posledično socialni pritiski in stigmatizacija moškega v sodobni družbi (nesprejemanje in nerazumevanje Tomasove reakcije s strani Ebbe);
  • vpliv zunanjih pogojev na vedenje (Luciferjev učinek): podcenjevanje njihovega vpliva in precenjevanje vpliva osebnostnih lastnosti na človekovo vedenje (Tomas ni slab človek, slab je bil le njegov odziv, ki so ga sprožile specifična razmere);
  • regresivno vedenje in disociacija (Tomasov kolaps po Ebbinih pritiskih);
  • partnerska komunikacija (med Ebbo in Tomasom ter Matsom in Fanny).

SKLEP

Morda pogumno, a mislim, da precej upravičeno domnevam, da lahko ta film, če se vanj res poglobimo, učinkovito spreminja stališča in vedenje, kar bi lahko razumeli kot formativni cilj delavnice. Spodbuja razmislek o človekovem odzivanju v kritičnih razmerah. Poveča razumevanje nekonstruktivnih (nagonskih, egoističnih, proindividualnih) in vendar človeških odzivov. Bolje razumemo obrambne mehanizme, s katerimi poskušamo ljudje zaščititi svojo samopodobo, ko se ne moremo soočiti z lastnim moralno neustreznim odzivom. Uvidimo tudi, kako neprimerno je nekoga soočati s takšnimi obrambami ega, dokler za to ni pripravljen. Po drugi strani pa delavnica, upamo, poveča verjetnost razumnejšega in bolj altruističnega odzivanja v kritičnih razmerah.


Delovni list za učence

SPODBUJANJE PROSOCIALNEGA VEDENJA V PRIMERIH NARAVNIH NESREČ S POMOČJO FILMA VIŠJA SILA

Učenci delajo v skupinah po štiri. Če je mogoče, naj bodo spolno mešane, idealno dva fanta in dve dekleti.

Najprej se pogovorite o naslednjih pojmih (poskušajte jih opredeliti in kratko pojasniti, po spominu, s pomočjo učbenika za psihologijo ali spleta): Kaj je stres? Kaj je boj ali beg odziv? Kaj se zgodi s kognitivnimi sposobnostmi v stresnih razmerah? Kakšen bi bil v stresu prososcialen in kakšen proindividualen odziv? Kaj je značilno za človeka z visoko in kaj za človeka z nizko osebnostno čvrstostjo? Kaj so obrambni mehanizmi in kakšna je njihova vloga?

OGLED ODLOMKA od 0:10:15 do 0:13:40: KRITIČEN DOGODEK

Tomas je ob plazu pograbil mobilni telefon in rokavice ter zbežal, četudi je sin klical na pomoč. Vživite se vanj, razmislite, se pogovorite in poskušajte doseči soglasje o tem, ali njegov odziv razumete ali obsojate. Bodite pozorni na morebitne razlike med fanti in dekleti. Oceno zabeležite na lestvici (podčrtajte):

zelo obsojam – delno obsojam – srednje – delno razumem – zelo razumem

Svojo odločitev kratko utemeljite:

OGLED ODLOMKA od 0:23:25 do 0:27:00: TOMAS SE BRANI

Bodite pozorni na dialog med Tomasom in Ebbo, v katerem so razvidni Tomasovi obrambni mehanizmi. Ob drugem ogledu odlomka zabeležite Tomasove izjave, ki kažejo na štiri obrambne mehanizme.

OGLED ODLOMKA od 0:46:10 do 0:57:20: MATS POMIRJA PRIZADETI PAR

Kratko pojasnite, kako poskuša Mats pomiriti konflikt med Tomasom in Ebbo. Kakšni so tipični odzivi ljudi v razmerah, ko je ogroženo življenje? Povežite s pojmom osebnostne čvrstosti.

OGLED ODLOMKA od 1:02:51 do 1:04:55: KONFLIKT MED MATSOM IN FANNY

Zakaj se Mats in Fanny v dvigalu zapleteta v konflikt? Ali ste se morda v podoben konflikt zapletli tudi sami, ko ste razpravljali o Tomasovem odzivu? Kakšne so spolne vloge, stereotipi in socialna pričakovanja od moškega in od ženske v sodobni družbi/družini?

OGLED ODLOMKA od 1:29:40 do 1:32:31 TOMAS V REGRESU

Kako imenujemo Tomasov odziv na Ebbine pritiske, ki ga vidite v prizoru (joče kot majhen otrok)? Zakaj govori o sebi v tretji, ne v prvi osebi? Ali menite, da ima Ebba prav, ko hoče za vsako ceno od Tomasa izsiliti priznanje, da je naredil nepopravljivo napako? V koga od njiju se lažje vživite, ga bolj razumete? Ali se pri tem mnenja fantov in deklet razlikujejo?

OGLED ODLOMKA od 1:45:15 do konca: EBBA V PODOBNEM POLOŽAJU KOT TOMAS

Kakšno je režiserjevo sporočilo v tem prizoru? Kakšno obliko vodenja prevzame Mats v avtobusu in zakaj?

Po koncu ogleda poglejte lastno oceno Tomasovega vedenja takoj po ogledu prvega odlomka in ga na lestvici ponovno ocenite. Ali se je vaše stališče kaj spremenilo? Če se je – v kakšni smeri in zakaj? Bi Tomasa ocenili kot »slabega človeka«? S pomočjo spleta ugotovite, kaj je Luciferjev učinek in povežite s filmom.

Ali menite, da ogled tega filma vpliva na to, kako bi se sami odzvali v podobnih razmerah?

VIRI IN LITERATURA

[1]          Curk, J. (2011). Ideje za poučevanje psihologije s filmom. Zavod RS za šolstvo.

[2]          Višja sila. (b. d.) Kinodvor. https://www.kinodvor.org/film/visja-sila/