12. 4. 2018 Filozofija za otroke

Želite vzgojiti naslednjega Sokrata? Kako otroke učiti filozofijo – in zakaj bi jo morali

Vsak starš ve, da otroci ves čas radi sprašujejo »zakaj?«. Poizvedbe kot so »zakaj moram biti prijazen?« so lahko razdražljive, a so to ravno tista vrsta vprašanj, ki si jih filozofi postavljajo kot odrasli.

Otroci so novi v svetu in imajo o njem veliko vprašanj. Ta naravna radovednost je lastna študiju filozofije in ni razloga zakaj ne bi te radovednosti izkoristili, da o njej otroke poučujemo v šoli in doma. Za to potrebujemo le dobro izhodišče.

Zakaj bi otroke učili filozofijo?

Študij humanistike je za vsakega dobrega državljana pomemben, lahko vodi do višje plače in prispeva k temu, da je življenje vredno živeti. Spretnosti potrebne za prakticiranje filozofije vključujejo nekatere od najbolj vitalnih veščin moderne dobe: kritično razmišljanje, strpnost do nasprotnih stališč in javno nastopanje, so samo vrh ledene gore tega, kar lahko učenje filozofije kultivira.

Učiti se filozofijo pomeni, da se učimo teh spretnosti in če s tem začnemo dovolj zgodaj, pridobimo določeno prednost. Če iščemo takojšnje poplačilo: bilo je dokazano, da imajo otroci, ki se ukvarjajo s filozofijo, boljše rezultate pri preizkusih verbalne in računalniške inteligence od tistih, ki se ne.

Vendar, filozofije ne smemo gledati le kot sredstvo za doseganje cilja. Filozofija je pomemben del dobrega življenja. Dejansko nam omogoča, da lahko postavimo vprašanje, kaj dobro življenje sploh je. Sokrat nam je povedal, da »neraziskanega življenja ni vredno živeti« in njegov aksiom je danes tako resničen, kot je bil takrat, ko ga je izrekel.

Učenje otrok filozofijo naredi učenje bolj dostopno, pomaga jim vprašati, kako lahko izboljšajo sebe in svet okoli njih ter odpira nove svetove za raziskovanje, ki jih morda drugače nikoli ne bi poznali. Te podrobnosti je težje kvantificirati ali navajati v rezimejih, vendar niso nič manj pomembne.

Kako otroke poučevati filozofijo?

To je lahko tako preprosto kot razpravljanje o filozofskih vprašanjih. Programi, ki otroke poučujejo filozofijo pogosto začnejo z zgodbo – na primer »Cesarjeva nova oblačila« – in nato razpravljajo o vprašanjih povezanih z njo.

Skoraj vsaka knjiga vsebuje kakšno globoko vprašanje, otroške knjige pa se pogosto podajajo na kakšna globokoumna področja. Legendarni dr. Seuss se je loteval problemov rasizma, okoljevarstva, ideoloških razlik hladne vojne in oboroževalne tekme, fašizma, enakosti, narave znanja in jedrskega napada na Japonsko.

Razumno poglobljeno razpravo lahko sproži že samo vprašanje o pravkar prebrani knjigi. Spletna stran Teaching Children Philosophy vsebuje seznam priljubljenih otroških zgodb in vodnikov o tem, kako o njih razpravljati.

Doma lahko naredite nekaj tako preprostega, da odgovorite na vprašanje s pojasnjevalnim vprašanjem. Če vas otrok vpraša: »ali so številke resnične?«, se lahko odzovete: »kaj misliš da pomeni, da je nekaj resnično?« in od tu naprej nadaljujete. Še več idej in virov lahko nadete tukaj.

Ali kdo redno otroke poučuje filozofijo?

Da, veliko šol. Večina držav na ravni srednje šole zahteva določeno obliko poučevanja filozofije. Še posebej Francija ima močan sistem za poučevanje filozofije najstnikom in moji evropski prijatelji so bili šokirani, ko sem jim povedal, da je sam v srednji šoli nisem poslušal.

Programov, ki bi ameriške otroke poučevali filozofijo je malo in so težko dostopni, vendar pa je zanimanje za ta koncept vedno večje. Na Univerzi v Washingtonu deluje Center za filozofijo za otroke, ki si prizadeva, da bi otroke vključil v razprave o etiki, svobodi in drugih idejah, za katere pogosto menimo, da so za otroke preveč zapletene. Kot pokaže njihova spletna stran, otroci zmorejo več kot si mislimo.

Pogosto se domneva, da so ljudje v Združenih državah Amerike filozofiji nenaklonjeni. Naša omejena prizadevanja, da bi jo poučevali v javnem šolskem sistemu, so nedvomno pomemben vzrok za ta občutek. Vendar pa glede na relativno enostavnost uvajanja otrok v filozofsko razmišljanje, prednosti tega in ceno, če tega ne naredimo, je morda čas, da se za to končno močno zavzamemo.

Konec koncev, če bo že vaš otrok vsakih deset sekund vprašal »zakaj?«, a ne bi bilo smotrno iz tega potegnil vsaj nekaj sposobnosti kritičnega razmišljanja?